Ljubljana, 16. april 2025 – Državni svetniki so na 27. seji Državnega sveta Republike Slovenije med drugim obravnavali Dopolnjen predlog zakona o medijih, Predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas ter dopolnjeno novelo Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih.

Državni svetniki so obravnavali Dopolnjen predlog zakona o medijih (ZMed-1) - druga obravnava, ki ga je z namenom prenove medijske zakonodaje v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. Državni svet mnenja ni sprejel. 

Državni svetniki so obravnavali in soglasno podprli Predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP) – druga obravnava. Državni svet predlog zakona, katerega cilj je na podlagi uvedbe stalne sheme skrajšanega delovnega časa omogočiti podjetjem, da v času nepredvidenih šokov obdržijo delovna mesta in zaposlene delavce, s tem ko jim država zagotovi (del) kratkoročnih finančnih sredstev za izplačilo plač, pozdravlja. Hkrati pa poziva, da se zaradi izkušenj iz krize kovid-19 shemo skrajšanega delovnega časa razširi tudi na: samostojne podjetnike posameznike; kulturne delavce, ki samostojno opravljajo dejavnost; samostojne podjetnike posameznike registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; zasebne športne delavce vpisane v razvid zasebnih športnih delavcev in samozaposlene v kmetijstvu.

Državni svetniki so obravnavali in podprli Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-I) – druga obravnava. Dopolnjen predlog zakona ureja delovni čas mobilnih delavcev (poklicnih voznikov) in vodenje evidenc o izrabi delovnega časa in hrambo tahografskih podatkov. Z Dopolnjenim predlogom zakona se dopolnjujejo tudi določbe glede kaznovanja voznikov in prevoznikov, ki ne spoštujejo pravil o časih vožnje, odmorih in počitkih ter uporabi tahografov, kar vpliva na varnost v cestnem prometu in konkurenčnost v cestnem prevozu potnikov in blaga. Državni svet meni, da bo predlagana zakonska ureditev pripomogla k zmanjšanju tveganj za varnost voznikov in s tem izboljšala tudi varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Hkrati pa predlaga da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka prouči opozorila Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije in Sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije glede evidenc ter možnosti za poenostavitve pri vodenju evidenc o izrabi delovnega časa, kar bi pripomoglo k večji operativnosti in zmanjšanju obremenitve prevoznih podjetij. Državni svet je sprejel tudi Amandma k Predlogu Mnenja Državnega sveta k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-I), ki ga je predlagal državni svetnik Aleš Pulko in se nanaša na evidence. Državni svet ocenjuje, da predpisan način ločenega razčlenjevanja evidenc po posameznih aktivnostih predstavlja pretirano administrativno obremenitev v primerjavi z ostalimi prevozniki v EU in da je trenutno veljavna 2-letna hramba dokumentacije popolnoma ustrezna, zato ni razlogov za daljšo (5 letno) hrambo dokumentacije, kot jo predvideva novela zakona.

Državni svet se je seznanil z Rednim letnim poročilom Zagovornika načela enakosti za leto 2024. Državni svet zagovornikovo poročilo za preteklo leto prepoznava kot informativno, pregledno in kakovostno. Kot že večkrat v preteklosti, Državni svet ponovno opozarja na iztek dveh pomembnih rokov iz Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Prvi se nanaša na rok za prilagoditev objektov v javni rabi, ki se izteče 11. decembra letošnjega leta. Ne glede na to, da so bili državni in javni organi s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na iztek slednjega še posebej opozorjeni z dopisom, to področje ostaja kritično. Kot še bolj zaskrbljujoče Državni svet prepoznava dostopnost medkrajevnega prometa za invalide, saj se je rok za prilagoditev javnih prevoznih sredstev iztekel že pred petimi leti. Kljub 10-letnem prehodnem obdobju invalidi, pa tudi ostali, ki so gibalno ovirani (poškodovane osebe, mamice z vozički, starejši, ki uporabljajo pripomočke za gibanje itd.), še vedno ne morejo uporabljati prilagojenega medkrajevnega avtobusnega prevoza, saj le-ta ni na voljo. V povezavi s slednjim je pristojna Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide že večkrat pozvala pristojno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da naj se v javne razpise za koncesije na področju javnega avtobusnega prometa vključi zahtevo, da mora v določenem obdobju ponudnik prevoza v okviru svojega voznega parka zagotavljati določen delež prilagojenih avtobusov, a se to še ni zgodilo. Navedeni poziv zdaj ponavlja še plenum Državnega sveta v svojem mnenju k zagovornikovemu poročilu.
Pod točko 6.A (razširitev dnevnega reda) so državni svetniki obravnavali Predlog Odgovora na Mnenje Vlade o Zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih, Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo in Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Državni svet v odgovoru na mnenje Vlade prereka navedbe Vlade iz mnenja ter vztraja pri vseh navedbah in utemeljitvah iz zahteve. Ugotavlja, da je mnenje Vlade vsebinsko pomanjkljivo in izkazuje nezadostno razumevanje obravnavane problematike ter površinski pristop do nje na določenih mestih. Vlada v svojem mnenju razlogov neskladnosti, ki jih je izpostavil Državni svet, ni uspela ovreči, poleg tega jih že v osnovi ni niti celovito in podrobno obravnavala, tako da bi odgovorila vsaj na nosilne argumente pobudnika zahteve in s tem vzpostavila »ustavnopravni dialog« v postopku pred Ustavnim sodiščem. 

Državni svet je potrdil Poročilo o delu Državnega sveta za 2024, iz katerega izhaja, da je Državni svet tudi v letu 2024 dejavno uresničeval svojo svetovalno, usmerjevalno in nadzorno vlogo in se izkazal kot koristen mehanizem zavor in ravnovesij v zakonodajnem procesu. Državni svet se je v drugem letu VII. sklica sestal na skupno 17 sejah, od tega 12 rednih in petih izrednih. Komisije Državnega sveta so se sestale na 147 sejah in obravnavale 329 zadev iz svojih pristojnosti. Kolegij državnega sveta je zasedal na 14 sejah. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič se je ob predstavitvi poročila zahvalil svetnicam in svetnikom za odlično opravljeno delo.

Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je DS RS na plenumu obravnaval:

• pobudo državnega svetnika Leopolda Pogačarja za takojšnjo zagotovitev proračunskih sredstev in izvedbo projekta št. 2415-06-0082 Ureditev ceste Žirovnica–Begunje, in sicer: »Ministrstvo za infrastrukturo naj v okviru priprave prvega rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2025 ali prvih sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 zagotovi finančna sredstva za projekt št. 2415-06-0082 Ureditev ceste Žirovnica–Begunje, ki je že uvrščen v načrt razvojnih programov, in tako omogoči njegovo izvedbo.«. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za infrastrukturo, podprli;
• pobudi državne svetnice Jasmine Opec Vöröš za spremembo Javnega razpisa pripravniških mest v vrtcih za šolsko leto 2025/2026 in v zvezi z nadaljnjimi razpisi pripravniških mest, in sicer:  »Javni razpis pripravniških mest v vrtcih za šolsko leto 2025/2026 se spremeni na način, da se rok za oddajo vlog premakne na čas po razglasitvi rezultatov poklicne mature, s čimer bo tudi dijakom, ki zaključijo šolanje v šolskem letu 2024/2025 omogočena oddaja vlog za pripravništvo v šolskem letu 2025/2026. Ustrezno temu naj tudi vsi nadaljnji razpisi za pripravništva omogočajo, da se nanje lahko prijavijo tisti, ki zaključijo šolanje v istem letu.« in »Javni razpis pripravniških mest v vrtcih za šolsko leto 2025/2026 se spremeni na način, da se rok za oddajo vlog premakne na čas po koncu spomladanskega izpitnega obdobja, s čimer bo tudi študentom, ki diplomirajo do konca spomladanskega izpitnega obdobja v študijskem letu 2024/2025 omogočena oddaja vlog za pripravništvo v šolskem letu 2025/2026. Ustrezno temu naj tudi vsi nadaljnji razpisi za pripravništva omogočajo, da se nanje lahko prijavijo tisti, ki zaključijo študij v istem letu.«. Državni svetniki so pobudi, naslovljeni na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, podprli;
• vprašanje državnega svetnika Mateja Slaparja glede sistemske zagotovitve sredstev za obnovo objektov in nadomestilo opreme v lasti gorskih reševalnih služb in prostovoljnih gasilskih društev, poškodovanih ali uničenih v avgustovskih poplavah leta 2023, ki se glasi: »Kdaj namerava država sistemsko zagotoviti sredstva za obnovo in povrnitev škode prostovoljnim organizacijam, kot so gorske reševalne službe in prostovoljna gasilska društva, ki so v avgustovskih poplavah leta 2023 utrpele veliko škodo na infrastrukturi in opremi?«. Državni svetnik je opozoril, da gorske reševalne službe in prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v javnem interesu, predstavljajo ključni del sistema zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah. Državni svetniki so vprašanje, naslovljeno na Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za obrambo, podprli;
• vprašanji državnega svetnika Mateja Slaparja glede sistemskega vira financiranja vzdrževanja in obnove visokogorskih planinskih koč in planinskih poti ter trajnostnega razvoja visokogorskega turizma, ki se glasita: »Ali se načrtuje vzpostavitev sistemskega vira financiranja vzdrževanja in obnove visokogorskih planinskih koč in planinskih poti, ki predstavljajo ključno infrastrukturo za varno obiskovanje gora in pomemben del naravne in kulturne dediščine ter turistične ponudbe Slovenije?« in »Kako namerava država v prihodnje sistematično podpirati trajnostni razvoj visokogorskega turizma, zlasti z vidika prilagajanja na podnebne spremembe, upravljanja povečanega obiska ter izboljšanja infrastrukturnih standardov v visokogorskih planinskih kočah?«. Državni svetniki so vprašanji, naslovljeni na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, podprli;
• vprašanje in pobudo državnega svetnika Mateja Slaparja glede izgradnje obvoznice Komenda na odseku povezovalne ceste Želodnik–Mengeš–Vodice, ki se glasita: »V kateri fazi se nahaja projekt izgradnje obvoznice Komenda, ki je del širše cestne povezave med Želodnikom in Vodicami, in po kateri trasi je predviden njen potek?« in »Trasa obvoznice Komenda naj poteka po južni strani poslovne cone Komenda, znotraj rezerviranega in vzdrževanega 15 metrskega pasu, v katerem je že zgrajen plinovod, ter se nadaljuje v smeri naselja Suhadole-Vodice.«. Državni svetniki so vprašanje in pobudo, naslovljeni na Ministrstvo za infrastrukturo, podprli;
• pobudo državnega svetnika Aleša Pulka za postopno uveljavljanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se glasi: »Ministrstvo za solidarno prihodnost naj na zakonski ravni zagotovi, da se prispevek za dolgotrajno oskrbo uveljavi postopoma.« Državni svetnik meni, da bi bilo neprimerno zaračunavati za storitve dolgotrajne oskrbe, ki še niso zagotovljene. Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo in za storitve, ki se jih ne zagotavlja, je po njegovem mnenju neupravičeno, neprimerno in po nepotrebnem dodatno finančno obremenjuje tako delodajalce kot zaposlene. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za solidarno prihodnost, podprli;
• pobudo državnega svetnika dr. Matjaža Štolfe za bolj sistematično naslovitev problematike kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, storjenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Državni svetnik je pojasnil, da zaščita pred spolnimi zlorabami zlasti mladoletnih oseb terja sistematična in usklajena prizadevanja tako na ravni preventivnih dejavnosti kot tudi na področju obravnave storilcev tovrstnih kaznivih dejanj, pri čemer mora biti temeljno vodilo, da se tovrstna ravnanja v bodoče prepreči in žrtve učinkovito zaščiti. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, podprli.

Foto in video: Benjamin Beci/DS.