Ljubljana, 9. september 2025 - Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ji predseduje Branko Tomažič, je na 38. seji obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), druga obravnava, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije predlagala Vlada Republike Slovenije. Komisija predloga zakona ni podprla.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da predlog zakona ne naslavlja problematike, na katero je Državni svet RS opozoril v Zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih, Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo ter Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, vloženi oktobra 2024. V navedeni zahtevi je bilo posebej poudarjeno, da so gozdovi kot ekosistemi nepogrešljivi pri zagotavljanju kakovosti okolja in življenja posameznikov ter družbe nasploh. Ekološke, socialne in proizvodne funkcije gozdov je treba uresničevati uravnoteženo, ob nujnem tehtanju med zasebnimi interesi lastnikov gozdov in javnim interesom. Posebej je bila izpostavljena problematika sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov, ki odločilno vplivajo na gospodarjenje z gozdovi in lahko znatno posegajo v pravico do sečnje. Komisija je že takrat poudarila, da je treba zagotoviti ustavnoskladno ureditev, ki bo lastnikom gozdov omogočila učinkovito sodelovanje, javno dostopno strokovno utemeljitev odločitev ter učinkovito pravno varstvo njihovih pravic.
Iz predloga zakona je razvidno, da zaradi vložene ustavne pobude pripombe glede spremembe 46. člena zakona, ki ureja pravico do odškodnine zaradi omejevanja uživanja lastninske pravice, niso bile upoštevane, saj pripravljavec zakona meni, da je treba počakati na odločitev Ustavnega sodišča. V razpravi pa je bilo poudarjeno, da postopki pred Ustavnim sodiščem ne preprečujejo sprememb zakona.
Komisija je bila seznanjena, da predlog zakona vsebuje tudi nekatere spremembe, vezane na Načrt za okrevanje in odpornost, ki so nujne z vidika že pridobljenih evropskih sredstev. Nekatere spremembe iz predloga zakona so deležniki pozdravili – npr. strožja regulacija in prepoved voženj po gozdovih, digitalizacija, ravnanje s sečnimi ostanki ter ureditev trajnih gozdnih skladišč. Kritične pripombe pa so se nanašale predvsem na višino glob, predvidenih za lastnike gozdov.
Tekom obravnave se je komisija seznanila z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije, Deklaracijo Slovenskih lastnikov gozdov, ki jo je posredovala Civilna iniciativa 71, mnenjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in stališčem Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Komisija ugotavlja, da Lovska zveza Slovenije v pripravo zakona ni bila vključena. Njihov predstavnik je podal kritiko predvsem glede spremembe sestave Sveta Zavoda za gozdove Slovenije in predlagal, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku določba ustrezno amandmira tako, da se v Svet zavoda vključi en predstavnik lovstva, ki ga imenuje Lovska zveza Slovenije, ter en predstavnik naravovarstvenikov, ki ga imenuje Zavod RS za varstvo narave. Član komisije Marko Staroveški je izrecno podprl predlog Lovske zveze Slovenije in poudaril, da so lovci prvi naravovarstveniki, ki skrbijo za prostoživeče živali in njihov življenjski prostor.
Poleg tega je bila izražena kritika glede predkupne pravice države – SiDG za nakup večjih gozdnih kompleksov, kar lahko vodi v propad manjših gorskih kmetij, saj se jim s tem odvzema možnost nakupa gozdov v njihovi neposredni bližini. Komisija je ob tem izpostavila tudi problematiko varovanja državnih mej in poudarila, da je nedopustno, da se obmejna območja prodajajo tujcem. Meja se varuje z ohranjanjem naselitvenega prostora, temu pa je treba prilagoditi tudi ukrepe.
V razpravi so bila izpostavljena tudi nekatera področja, ki jih zakon ne naslavlja, vendar jih je treba urediti npr.: nekontrolirano nabiranje plodov v gozdovih, neovrednotena škoda po divjadi, spreminjanje namenske rabe kmetijskih zemljišč v zaraščanju v gozdove brez ustreznega obveščanja lastnikov, plačevanje pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, obsežna administracija, omejitve glede postavljanja čebelnjakov v gozdovih, prepoved paše živine na gozdnih jasah in drugo.
Ob vseh izpostavljenih dilemah in različnih stališčih je komisija sprejela mnenje, da predloga zakona ne podpira.
Foto in video: Benjamin Beci/DS RS.
