Ljubljana, 1. oktober 2025 - Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 40. seji sprejela odločitev, da Državnemu svetu Republike Slovenije predlaga izglasovanje odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), EPA 2166-IX.
Zakon je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 34. redni seji dne 25. septembra 2025, v zakonodajni postopek pa ga je vložila Vlada Republike Slovenije. Komisija je predlog zakona že na 38. seji, dne 9. septembra 2025, zavrnila.
Komisija je ob obravnavi poudarila, da novela ne odpravlja ključnih pomanjkljivosti sedanje zakonodaje, na katere je Državni svet opozoril že na 21. seji dne 16. oktobra 2024, ko je sprejel zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih in povezanih podzakonskih predpisov. Po oceni komisije sprejeta novela celo poglablja obstoječo problematiko nesorazmernega poseganja v pravico do zasebne lastnine, ki je varovana s 33., 67. in 69. členom Ustave Republike Slovenije.
Komisija je obravnavala in podprla Predlog zakona o hrani (ZHra), EPA 2239-IX. Pozdravila je zlasti uzakonitev možnosti uporabe slovenske zastave za označevanje porekla hrane ter ureditev statusa Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki bo po novem opravljal svojo funkcijo profesionalno polni delovni čas. Komisija je predlagala tudi razširitev pristojnosti varuha, predvsem v smislu možnosti sankcioniranja zaznanih kršitev.
V razpravi je bilo izpostavljeno, da je kriterij najnižje cene pri javnih naročilih hrane v javnih zavodih neustrezen, saj se na tak način ne zagotavlja uporaba lokalno pridelane hrane, ki cenovno ne more konkurirati nizkocenovnim uvoženim proizvodom. S tem pa ni ustrezno zagotovljena oskrba najranljivejših skupin prebivalstva s kakovostno hrano, kar bi morala biti prednostna naloga.
Komisija pogreša tudi jasno opredelitev prehranske varnosti v smislu prehranske samooskrbe, ki je izjemnega pomena v kriznih situacijah.
Komisija je bila tudi zadržana do uvedbe t. i. »zlatega standarda dobrobiti živali«. Poudarjeno je bilo, da se v okviru t. i. zelenega prehoda in vedno novih zahtev in standardov, stroški pridelave dodatno zvišujejo, medtem ko podatki Trgovinske zbornice Slovenije kažejo, da slovenski potrošniki večinoma še vedno posegajo po cenovno dostopnejših proizvodih.
Komisija je obravnavala in podprla tudi Predlog zakona o varni hrani in krmi (ZVHK). Ugotavlja, da predlog zakona pregledneje ureja področje varnosti hrane in krme, ki je bilo doslej razpršeno v več zakonih. Gre pa za področje, ki je v veliki meri harmonizirano z zakonodajo Evropske unije, zato je možnost nacionalnih odstopanj omejena. Komisija je pri tem opozorila na neprimerno rabo izrazoslovja za laboratorijsko pridelana živila, zlasti na uporabo izraza »laboratorijsko pridelano meso«. Po vzoru francoske ureditve je predlagala, da se prepove takšno označevanje novih živil z izrazi, kot je »meso«, in se na ta način tudi zaščiti slovenska živinoreja.
Komisija je izrazila tudi pomisleke glede omejitve zakola za lastno uporabo na dve glavi živine, saj je bila izpostavljena možnost, da je določeni obseg prenizek za večja kmetijska gospodarstva, kjer se tako meso uporablja tudi za prehrano sezonskih delavcev. Poleg tega je bila podana pobuda za omejitev uporabe vezalcev v živilih na območju Republike Slovenije, z namenom zaščite javnega zdravja in zmanjšanja debelosti prebivalstva.
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojimi stališči nadaljuje z aktivnim spremljanjem zakonodajnih postopkov, ki neposredno vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, prehransko varnost, zaščito slovenskega kmetijstva ter kakovost hrane za prebivalstvo.
Foto: Arhiv DS RS,
