Cerknica, 18. november 2023 – Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič se je na povabilo predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek s soprogo udeležil 5. mednarodne konference: Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki je tokrat obravnaval tematiko jezika kot temelja narodne identitete. Zbrane je tudi nagovoril.
V nagovoru je poudaril, da je slovenski jezik brez dvoma srž naše samobitnosti, ki je z nami rasel in se oblikoval, pri čemer so morda prav »vsi pretresi in dogodki poleg očitnih geografskih značilnosti prostora prispevali k temu, da smo narod z najbolj bogato paleto narečij glede na kvadraturo ozemlja, ki ga imenujemo domovina«. Izrazil je zadovoljstvo, da konferenca ponuja prostor za predstavitev prispevkov iz zamejstva in izseljenstva, kar je še en dokaz več, da je jezik tisti, ki nas povezuje, ne glede na to, kje prebivamo.
Spomnil je, da se je skozi zgodovino vedno znova pojavila ta ali ona tuja oblast, ki je slovenski jezik zatirala in ga želela izkoreniniti, naši predniki so jezik ohranili ne glede na to, da so bili pogosto zmerjani, preganjani in zatirani. »Tega se moramo vedno zavedati in se vsak po svojih močeh truditi, da kljub pritiskom globaliziranega sveta, kljub potrebi po poznavanju tujih jezikov, svoj jezik ohranjamo, negujemo in razvijamo tudi v prihodnje - tako uradni jezik kot tudi narečja,« je poudaril in dodal, da nihče drug ni tako poklican, kot mi sami, da slovenski jezik ceni, spoštuje in zanj skrbi vedno in povsod.
»Sam sem Slovenec, moja žena je Slovenka, otroci so Slovenci, tukaj živimo in tukaj želimo ostati. In slovenski jezik je naš materni jezik. Kljub temu, da se je z razvojem podjetje, ki sem ga vodil do prevzema funkcije v Državnem svetu, sedaj pa ga vodi moja hči, razširilo tudi preko meja, ohranjamo slovenski jezik, ker se zavedamo, kdo smo in od kje prihajamo. In vemo, da če tega ne veš, lahko kaj kmalu postaneš nihče,« je bil jasen.
Med prizadevanji Državnega sveta je izpostavil projekt Rastoča knjiga, katerega pokrovitelj je Državni svet: »Projekt, katerega namen je negovati zavedanje, da je knjiga – in s tem jezik – tlakoval pot slovenstvu do države, je kmalu postal vseslovenski, saj do danes lahko naštejemo že skoraj 60 rastočih knjig na lokalnem nivoju, deluje pa tudi mednarodno. Rastoča knjiga je odličen primer dobre prakse kako povezati preteklost s prihodnostjo, lokalno z nacionalnim, posameznike s skupnostjo, mlade s starejšimi, kulturo z gospodarstvom, teorijo s prakso, nacionalno z mednarodnim. V središču povezovanja je najmočnejša vez, to je jezik, ter knjiga, kot njegova nosilka in simbol znanja v najširšem smislu,« je pojasnil.
»Državni svet tudi sicer skrbno spremlja dogajanje na področju slovenskega jezika – med drugim je plenum Državnega sveta v dveh primerih predloga novele zakona za tujce, s katerima se je nižala zahtevana raven znanja slovenskega jezika za tujce, sprejel odložilni veto. Opozorili smo, da je slovenski jezik ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete. Zato moramo biti pri sprejemanju predlogov za znižanje pogojev, povezanih z znanjem slovenskega jezika, zelo previdni,« je povzel in dodal, da se moramo zavedati, da je naše največje bogastvo slovenski človek z vsemi svojimi ustvarjalnimi potenciali, razvoj potenciala pa je po njegovem mnenju v veliki meri odvisen od skupnosti (od osnovne celice, družine, do širše skupnosti, in tudi od vzgojiteljev in učiteljev, s katerimi otroci in mladostniki v obdobju, ko so najbolj dojemljivi, preživijo veliko časa). »Svoj delež v zgled in oporo zlasti mladim in najbolj ranljivim državljanom pa moramo dati tudi politiki. Biti moramo med prvimi, ki prepoznamo in podpiramo pobude za ohranjanje narodne enotnosti, identitete in vrednot naše domovine,« je sklenil.
Foto: Benjamin Beci/Fixmedia.
