Ljubljana, 23. junij 2025 - Komisija Državnega sveta RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki jo vodi Dušan Strnad, je na današnji 51. seji obravnavala:

• Predlog podnebnega zakona (PoZ) – nujni postopek, EPA 2198-IX, 
• Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1G) – prva obravnava, EPA 2140-IX,  
• Predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (ZFSGJNS) – prva obravnava, EPA 2142-IX.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla Predlog podnebnega zakona (PoZ) – nujni postopek, EPA 2198-IX, ki predstavlja ključen korak v boju proti podnebnim spremembam. Ob tem je komisija opozorila, da zgolj finančne spodbude ali dajatve na posamezne sektorje ne bodo zadostovale. Potrebni bodo celoviti ukrepi, ki bodo sistemsko in dolgoročno obravnavali vplive podnebnih sprememb, zlasti tiste, ki zadevajo javno zdravje. 

Prav tako je komisija opozorila na potrebno jasnejšo delitev pristojnosti in financ med državo in občinami ter ustreznejšo obravnavo kmetijstva, ki je eno najbolj prizadetih področij zaradi podnebnih sprememb. Z izobraževanjem mladih generacij lahko dolgoročno oblikujemo trajnostne vedenjske vzorce v družbi, kar pomembno prispeva k učinkovitemu in celovitemu odzivu na podnebne spremembe. Komisija se je strinjala tudi s pomisleki Združenja občin Slovenije glede predlagane rešitve, po kateri bodo morale občine vključevati nevladne organizacije v proces priprave projektov za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih bo sofinancirala država. Komisija meni, da takšna ureditev posega v avtonomijo  občin, saj omejuje njihovo samostojnost pri odločanju o vsebinah in načinu izvajanja razvojnih nalog na lokalni ravni. Ob izraženih opozorilih glede nesorazmernih stroškov zelenega prehoda za Evropo, je komisija pozvala, da je treba pri oblikovanju podnebnih politik iskati ravnotežje med okoljskimi cilji ter gospodarsko in socialno vzdržnostjo.

Komisija je podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1G) – druga obravnava, EPA 2140-IX, saj predstavlja določen napredek pri reševanju stanovanjske problematike in lahko prispeva k izboljšanju pogojev za delovanje občin na področju stanovanjske politike. 

Po njenem mnenju pa zgolj sprememba enega zakona ne zadošča – nujne so tudi spremembe davčne zakonodaje, Zakona o gostinstvu in zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja. Ker se pritisk na javna najemna stanovanja povečuje, bi bilo po njenem mnenju smiselno razmisliti o uvedbi spodbud za reševanje stanovanjskega vprašanja z lastno gradnjo ali nakupom, zlasti za mlade družine – na primer v obliki davčnih olajšav, ugodnih stanovanjskih kreditov ali delnega odpisa dolga. Pomemben izziv za občine ostaja vzdrževanje dotrajanih javnih stanovanj, ki so najdražja za upravljanje. Komisija zato podpira uvedbo pribitka za vzdrževanje k neprofitni najemnini, ki bi izboljšal finančno vzdržnost upravljanja stanovanj. Občine pogosto ne morejo nadomestiti prodanih javnih stanovanj z novimi, predvsem zaradi prostorskih omejitev in dolgotrajnih postopkov prostorskega načrtovanja, kar ovira širitev javnega stanovanjskega fonda. Komisija poziva k celostni prenovi sistema prostorskega načrtovanja in večji osredotočenosti na kakovostne rešitve ter javni interes. Podprla je tudi predlog reprezentativnih združenj občin za uvedbo časovno omejenega najema javnih stanovanj (npr. do 5 let), kar bi spodbudilo večjo samostojnost najemnikov in povečalo pretočnost stanovanj. Med drugim je komisija dala v razmislek tudi pobudo, da celotno finančno breme subvencioniranja najemnin prevzame država, kar bi razbremenilo občine in povečalo učinkovitost sistema. Komisija pričakuje, da bodo njene pripombe ter predlogi reprezentativnih združenj občin upoštevani v nadaljnjih fazah zakonodajnega postopka. 

Komisija je podprla tudi Predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (ZFSGJNS) – druga obravnava, EPA 2142-IX. Gradnja javnih najemnih stanovanj je po njenem mnenju ključni del celovite stanovanjske politike, še posebej pomemben za mlade, gospodinjstva z nižjimi dohodki in druge ranljive skupine. Pri tem je komisija izpostavila potrebo po prilagajanju rešitev lokalnim specifikam, vključno z zagotavljanjem stanovanj za deficitarne poklice, ki so ključni za delovanje lokalnega okolja. 

Opozorila je na finančne in kadrovske omejitve občin, ki že zdaj težko zagotavljajo sredstva za osnovne naloge, kar še dodatno otežuje njihovo vključevanje v stanovanjske projekte. Z vidika dolgoročne učinkovitosti izvajanja stanovanjske politike je poudarila potrebo po vzpostavitvi funkcionalnih regijskih struktur, ki bi omogočale združevanje strokovnih in izvedbenih kapacitet na medobčinski ravni. Pri tem je posebej izpostavila, da si Državni svet že vrsto let prizadeva za oblikovanje institucionalnih pokrajin, pri čemer se v kontekstu stanovanjske politike znova potrjuje nujnost takšne organiziranosti. Komisija podpira možnost črpanja kohezijskih sredstev in predloge, da bi občine in lokalni stanovanjski skladi postali upravičeni do nepovratnih sredstev, kar sta predlagali Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije. Ob tem je komisija opozorila tudi na evropski kontekst – pričakovano vključitev stanovanjske politike v novo kohezijsko obdobje po letu 2027 – ter pozvala k zakonski ureditvi, ki bo omogočila fleksibilen dostop do vseh virov financiranja. Komisija je podprla tudi predlog Združenja občin Slovenije, da se krediti za gradnjo javnih najemnih stanovanj izločijo iz kvote zadolževanja občin, saj se lahko vračajo iz prihodkov od najemnin. Pozvala je k upoštevanju predlogov lokalnih skupnosti v nadaljnjih fazah zakonodajnega postopka, saj bo le tako mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje stanovanjske politike in doseči povečanje dostopnosti javnih najemnih stanovanj v Sloveniji.
 

Foto: Državni svet RS