Skip to main content

75. seja Komisije za državno ureditev

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Sre, 22.06.2022 - 16:10

 

Komisija za državno ureditev je na svoji 72. seji, ki je potekala 4. maja 2022 obravnavala Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2021, EPA 2639 – VIII. V imenu Državne revizijske komisije je poročilo predstavil njen član Marko Medved. Državna revizijska komisija v skladu z 68. členom Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) enkrat letno o svojem delu poroča Državnemu zboru. Državna revizijska komisija je neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja ter podelitve nekaterih koncesij. Osnovna pristojnost revizijske komisije je odločanje v posameznih sporih med naročniki in ponudniki oziroma kandidati (pa tudi zagovorniki javnega interesa) iz postopkov oddaje javnih naročil, koncesij gradenj in nekaterih koncesij storitev. V 2021 je začela veljati novost, ki jo je vpeljala novela ZPVPJN-C, gre za obvezno uporabo spletnega informacijskega portala Državne revizijske komisije eRevizija, ki se uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter za zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil. Tako v celoti digitaliziranih postopkov javnega naročanja kot so pri nas ni v nobeni drugi državi EU.

Vlagatelji, naročniki in izbrani ponudniki lahko zaradi novele ZPVPJN-C od 1. januarja 2021 dalje zoper nekatere odločitve Državne revizijske komisije pri Upravnem sodišču s sedežem v Ljubljani vložijo ugotovitveno tožbo v upravnem sporu. Enoletna praksa je pokazala, da je upravnih sporov v primerjavi s številom odločitev, zoper katere je upravni spor dovoljen, malo, v naslednjih letih pa se bo pokazal trend.   

Član Državne revizijske komisije je opozoril, da je pomembno vodilo pri povečevanju pravne varnosti in učinkovitosti pravnega varstva predvidljivost zakonskih rešitev.

Še nekaj statističnih podatkov o delu Državne revizijske komisije v letu 2021:

  • odločila je o 243 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah v postopkih pravnega varstva po ZPVPJN (v vrednosti javnih naročil slabih 3 milijard evrov), kar je nekoliko manj kot 2020;
  • izmed 243 zahtevkov za revizijo se jih je 77 nanašalo na fazo postopka pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila, 166 zahtevkov za revizijo pa na fazo po sprejemu odločitve naročnika o oddaji javnega naročila;
  • v letu 2021 je odločila o 198 zahtevkih za revizijo, ki so jih vlagatelji vložili v postopkih oddaje javnih naročil, ki niso bila sofinancirana iz sredstev Evropske unije, 45 zahtevkov za revizijo pa se je nanašalo na oddajo javnih naročil, ki so bila sofinancirana iz sredstev Evropske unije;
  • med rešenimi zahtevki za revizijo glede na vrsto predmeta javnega naročila so prevladovali zahtevki za revizijo, katerih predmet je bilo blago (107 naročil), najvišjo vrednost pa so predstavljali zahtevki za revizijo in druge vloge, ki so se nanašale na predmet gradnje (1,3 milijarde evrov),
  • izmed 243 rešenih zahtevkov za revizijo je Državna revizijska komisija zavrnila 132 zahtevkov za revizijo, vlagatelji pa so vsaj delno uspeli v primeru 82 zahtevkov za revizijo;
  • na področju prekrškovnih zadev je komisija odprla 59 novih prekrškovnih zadev, kar je 23 % manj kot 2020. Skupno je v 2021 obravnavala 262 prekrškovnih zadev, kar je pet % več kot v 2020, rešila pa je 81 prekrškovnih zadev, kar je 11 % več kot 2020;
  • največ obravnavanih prekrškov se je nanašalo na kršitve ZJN-3. Med njimi je bil tudi v letu 2021 najpogosteje obravnavan prekršek naročnika, ki odda naročila brez izvedbe ustreznega postopka.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia