Skip to main content

86. seja Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Vse novice
Pon, 12.09.2022 - 15:30

 

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 86. seji 12. 9. 2022 obravnavala Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2021, EPA 207-IX, ki ga je Vlada predložila na podlagi zakona, ki ureja Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS, d. d.). Komisija je ob seznanitvi z letnimi aktivnostmi DARS, d. d., ponovno ugotavljala, da se nujno potrebne investicije v cestno infrastrukturo ustavljajo in ne izvajajo v skladu s predvideno časovno dinamiko zaradi težav pri umeščanju v prostor. Eden ključnih problemov je še zmeraj prometni sistem okoli Ljubljane, na katerem se mestni in primestni promet srečuje s tranzitnim prometom, kar je še posebej problematično v času poletne sezone ter ob dnevnih konicah. Komisija je opozorila na nujnost ustrezne tranzitne obvoznice, ki bo tranzitni promet preusmerila z ljubljanskega obroča, za vmesni čas pa je treba čim prej zgraditi tretji pas na primorskem avtocestnem kraku do Logatca in na štajerskem avtocestnem kraku vsaj do Krtine. Kot je opozoril predstavnik DARS, d. d., njihova pobuda za širitev celotnega ljubljanskega cestnega obroča v šestpasovnico in izgradnjo severne tangente, ki bi povezala štajerski in gorenjski avtocestni krak, iz leta 2018 še ni bila deležna resne obravnave. Komisija je opozorila tudi na ponovne odmike pri realizaciji cestne povezave Ormož–Gorišnica–Markovci–Ptuj ter južnega dela tretje razvojne osi, prav tako pa je opozorila na nesprejemljive vsakodnevne zastoje na nekaj kilometrskem delu dolenskega kraka avtoceste (Ljubljana – Grosuplje), ki povečujejo tudi ogljični odtis.

Komisija se je seznanila tudi s Poročilom o okolju v Republiki Sloveniji 2022, EPA 214-IX, ki ga je Vlada predložila na podlagi Zakona o varstvu okolja. Komisija je ocenila, da je poročilo sistematično ter kvalitetno pripravljeno ter s številnimi podatki in grafi daje celovit vpogled v stanje okolja v Sloveniji. S ključnimi sporočili, ki temeljijo na kazalcih okolja, poročilo nakazuje nujno potrebne spremembe pri izvajanju prihodnjih okoljskih in drugih sektorskih politik, če hočemo uresničevati cilje trajnostnega razvoja ter doseči strateški okoljski cilj EU »dobro živeti ob omejitvah planeta«. Ob navedenem je komisija tudi opozorila, da so občine zaradi boljšega razumevanja in prepoznavanja okoljskih problemov zainteresirane, da bi tovrstna poročila naslavljala tudi regionalno prizadetost okolja (npr. prikazani okoljski kazalniki za Zgornje Posočje).

Komisija se je seznanila tudi z Letnim poročilom o poslovanju Rudnika urana Žirovski vrh, d. o. o., za leto 2021, EPA 224-IX, ki vsebuje navedbo vseh izvedenih del in aktivnosti zapiranja, sanacije in dolgoročnega upravljanja v letu 2021. Komisija je ocenila poročilo kot korektno in vsebinsko dobro pripravljeno, se je pa spraševala o dolgotrajnejšem spremljanju posledic preteklega rudarjenja ter v povezavi z nadaljnjo  rabo jedrske energije tudi o možnosti ponovnega izkoriščenja uranove rude v Rudniku urana Žirovski vrh, kjer je še veliko neizkoriščene uranove rude. 

Komisija je na podlagi poziva predsednika Državnega sveta v zvezi z imenovanjem predstavnika Državnega sveta v Statistični sosvet za regionalne statistike predlagala državnega svetnika Oskarja Komaca za predstavnika Državnega sveta v navedenem organu in državnega svetnika Bogomirja Vnučca za njegovega namestnika.

 

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia