Ljubljana, 22. julij 2025 - Na 18. izredni seji je Državni svet Republike Slovenije na pobudo skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem odločal o predlogu odložilnega veta na Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), EPA 1920-IX, ki so ga državni svetniki podprli, na pobudo skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Staroveškim o predlogu odložilnega veta na Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene (ZKMZN), EPA 2063-IX, ki so ga državni svetniki podprli, na predlog Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločal o predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G), EPA 2088-IX, ki so ga državni svetniki podprli, ter na predlog Interesne skupine delodajalcev in Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev o predlogu odložilnega veta na Zakon o gostinstvu (ZGos-1), EPA 2005-IX (Št.327-01-1/2025), ki so ga državni svetniki podprli.
Obrazložitve predlogov odložilnih vetov na štiri zakone - o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o medicinski konoplji, o gostinstvu in o zaščiti živali:
- V obrazložitvi predloga odložilnega veta na Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) je skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem opozorila, da se z zakonom ureja zelo občutljivo vprašanje, ki se dotika temeljnih etičnih in moralnih vrednot naše družbe, pa tudi pravne varnosti in strokovnih načel. Življenje je in mora, po prepričanju predlagateljev, ostati neprecenljiva dobrina, ki jo moramo kot družba brezpogojno varovati, sprejeti zakon pa vodi v nasprotno smer - spodbuja odločitev za smrt in zanika življenje kot eno od temeljnih človeških vrednot.
Opozorili so, da je od oseb, ki so v hudi duševni stiski in ki trpijo, težko pričakovati, da bodo sprejemale racionalne odločitve in v polnosti razumele posledice svoje odločitve za predhodno končanje življenja. Izrazili so tudi zaskrbljenost, da se bodo posamezniki za pomoč pri končanju življenja odločali zgolj zaradi občutka, da zaradi svojega zdravstvenega stanja predstavljajo breme za družino ali družbo. Po opozorilih predlagateljev veta so možne tudi zlorabe pravice iz finančnih ali socialnih razlogov.
Zakon bo po oceni predlagateljev veta imel tudi izrazito negativen vpliv na številne ljudi – tiste, ki bi se odločili za predčasno končanje življenja, njihove svojce in tudi vse strokovnjake, ki bodo sodelovali pri predvidenem procesu. Glede na to, da zakon dopušča ugovor vesti za zdravstvene delavce, je že zdaj znano, da bo slednjega uveljavil velik delež zaposlenih v zdravstvu glede na to, da je njihovo osnovno poslanstvo ohranjanje in podaljševanje življenja, kar pa bo po mnenju predlagateljev pomenilo zgolj še dodatno breme za tiste, ki ugovora vesti ne bodo podali.
Predlagatelji veta so opozorili tudi, da je z izvedbenega vidika zakon na določenih mestih nejasen, kot so nejasni tudi izrazi, kot so: »huda neozdravljiva bolezen« in »neznosno trpljenje«, ki jih bo težko obravnavati zgolj s strokovnega in objektivnega vidika. Po njihovi oceni trenutno predviden postopek lahko vodi do nepredvidenih zapletov, kot so fiziološke reakcije telesa ali nezmožnost izvedbe vnosa učinkovine na predviden način, in da ni znano, kako se človek počuti v primeru zaužitja smrtonosne učinkovine.
Predlagatelji so v obrazložitvi predloga odložilnega veta od ustreznih alternativ evtanaziji ali pomoči pri prostovoljnem končanju življenja predlagali krepitev sistema paliativne oskrbe, dejavnosti hospica in dolgotrajne oskrbe. Opozorili so tudi na zahtevna pravna vprašanja, ki jih poraja sprejeti zakon. Z njim se namreč brez predhodne poglobljene strokovne razprave izključuje kazensko, odškodninsko in disciplinsko odgovornost sodelujočih v postopku, vse to pa znižuje raven pravne zaščite življenja. S takim pristopom se sodstvu odvzema možnost individualne presoje zakonitosti dejanj posameznika.
Predlagatelji so opozorili tudi na demokratični deficit, do katerega je prišlo pri pripravi zakona. Slednji namreč kot poslanski zakon ni bil deležen širše javne razprave, kot jo sicer predvideva Resolucija o normativni dejavnosti. Opozorili so tudi, da referendumska odločitev zgolj malo več kot polovice vseh udeležencev referenduma predlagateljem ne daje mandata za to, da to vprašanje rešujejo po svoji volji.
Državni svet RS v skladu z vsemi navedenimi pomisleki, da zakon posega v najbolj temeljene vrednote družbe – v življenje, dostojanstvo in pravno varnost, ocenjuje, da ni primeren za uveljavitev, zato Državni zbor RS poziva, da o njem ponovno odloča in ga na podlagi vseh podanih argumentov zavrne.
- V obrazložitvi predloga odložilnega veta na Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene (ZKMZN) je skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Staroveškim opozorila, da zakon nikakor ne odraža volje ljudstva, izražene na referendumu junija 2024. Po njihovem prepričanju si ljudje namreč želijo večji dostop do konoplje in njenega zdravilnega potenciala, zakon pa prinaša prav nasprotno – omejitve, nejasnosti in zapiranje trga. Zakon je bil po njihovi oceni pripravljen netransparentno, ob možnem konfliktu interesov ter brez sodelovanja ključnih deležnikov - kmetov, organizacij pacientov in stroke, prav tako pa ni bil deležen širše javne razprave, opozorila zainteresirane javnosti pa so bila v veliki meri prezrta tudi tekom zakonodajnega postopka.
Namesto, da bi izboljšal dostop do medicinske konoplje, bo po oceni predlagateljev zakon omogočil proizvodnjo in promet zgolj ozkemu krogu izbrancev, kar vodi v monopolizacijo in izključevanje obstoječih slovenskih konopljarjev. Ta panoga bo tako še bolj omejena, Slovenija pa bo posledično še naprej odvisna od uvoza, namesto da bi razvijala lastne vire. Po mnenju predlagateljev veta gre za zamujeno priložnost, da bi Slovenija postala samooskrbna s konopljo in vodilna na področju rabe konoplje v medicinske namene.
Predlagatelji so še poudarili, da zakon ne zagotavlja nič novega za paciente – ne večje dostopnosti, ne boljših zdravil, ne nižjih cen. Nasprotno, pacienti bodo še naprej prepuščeni črnemu trgu, brez strokovne podpore, nadzora nad kakovostjo in varnostjo zdravil iz konoplje. Opozorili so tudi na problem nejasne rabe pojmov v zakonu, zlasti izraz “konoplja” je v zakonu po mnenju predlagateljev veta uporabljen preširoko, kar zamegljuje ločnico med industrijsko in zdravilno konopljo. Zakon s tega vidika ni usklajen z mednarodnimi konvencijami, napačna interpretacija posameznih izrazov pa ovira možnost gojenja rastline rodu Cannabis v učne in žlahtniteljske namene. Zakon po pojasnilih svetnikov prav tako uvaja strožje pogoje od evropskih smernic, saj dovoljuje proizvodnjo le v zaprtih, tehnično varovanih prostorih, ne glede na vsebnost THC v rastlini.
Spomnili so tudi na številne pomanjkljivosti zakonskih rešitev, na katere je med zakonodajnim postopkom opozorila Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, ki se ji z zakonom nalaga dodatne naloge, za kar nima na voljo ne sredstev ne ustrezno usposobljenega kadra.
Državni svet RS v skladu z vsemi navedenimi pomisleki, ocenjuje, da zakon ni primeren za uveljavitev, zato Državni zbor RS poziva, da o njem ponovno odloča in ga na podlagi vseh podanih argumentov zavrne.
- V obrazložitvi predloga odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G), je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: Komisija) poudarila, da je skrb za dobrobit živali temeljna vrednota sodobnega kmetijstva, ki pa mora biti usklajena z evropsko zakonodajo in dolgoročnimi cilji slovenskega kmetijstva. Ob tem je Komisija izrazila posebno zaskrbljenost zaradi določb zakona, ki se nanašajo na rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah, kastracijo pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, obvezno označevanje mačk in uporabo kletk za pse v stanovanjih.
Komisija nasprotuje uvedbi popolne prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah s 1. januarjem 2029, saj gre za ukrep, ki ni usklajen z zakonodajo Evropske unije, kjer takšna prepoved še ni bila sprejeta. Medtem ko druge države članice EU sledijo postopnemu prehodu na prosto rejo do leta 2035 ali se celo zavzemajo za odlog, zakon brez ustreznega prehodnega obdobja in brez zaščitnih ukrepov proti uvozu jajc iz tovrstne reje iz drugih držav članic postavlja domače rejce v izrazito konkurenčno slabši položaj. Poleg tega zakon ne predvideva nobenih sistemskih podpor za prestrukturiranje, ki je zahteven in dolgotrajen proces. Zaradi izgube več kot 200.000 kvadratnih metrov rejnih kapacitet bi bila lahko ogrožena prehranska samooskrba. Zakon po mnenju Komisije posega tudi v pravico do svobodne gospodarske pobude, saj neposredno prizadene rejce, ki so v skladu z zakonodajo in ob podpori države vlagali v obogatene kletke.
Podobno problematična je popolna prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, saj zakon ne predvideva ustreznega prehodnega obdobja. Prav tako takšna ureditev ni usklajena z evropsko zakonodajo, ki rejcem omogoča izvajanje kastracije do sedmega dne starosti brez anestezije, če je postopek izveden strokovno. Komisija je poudarila, da vodilne države EU na področju prašičereje že izvajajo učinkovite sisteme usposabljanja za rejce, ki vključujejo teoretični del in praktično izvedbo kastracije na živih živalih. Tak pristop omogoča rejcem, da ob ustrezni izobrazbi postopek izvajajo sami, kar je skladno z veljavno evropsko zakonodajo. Spomnili so, da direktiva Sveta 2008/120/ES, ki določa minimalne pogoje za zaščito prašičev, izrecno dovoljuje, da lahko rejec sam opravi kastracijo pujskov do sedmega dne starosti, ob pogoju, da se tkivo prereže in ne trga, ob tem pa se zahteva uporaba anestezije ali dolgotrajne analgezije le v primeru, ko je poseg opravljen po sedmem dnevu starosti. V tej luči je po oceni svetnikov enostranska prepoved, kot jo določa zakon, brez strokovne podpore in realnega prehodnega obdobja, preuranjena in škodljiva. Komisija opozarja, da slovenskim rejcem s tem ukrepom grozi izguba konkurenčnosti in povečana odvisnost od uvoza cenejšega mesa iz tujine.
Opozorila so bila naslovljena tudi na ureditev glede obveznega označevanja mačk. Komisija meni, da obvezno čipiranje ne prispeva k reševanju težav z nenadzorovanim razmnoževanjem, saj lastnikov ni mogoče pravno zavezati k sterilizaciji ali kastraciji, prav tako pa označevanje ne velja za osebe, ki za mačke skrbijo občasno in se zanje ne identificirajo kot lastniki. Takšna ureditev je zato po oceni Komisije neučinkovita in v praksi težko izvedljiva.
V zvezi z določbo, ki prepoveduje nastanitev psov v kletkah v stanovanjskih prostorih, je Komisija opozorila, da ne obstaja predpis, ki bi določal pogoje za takšno nastanitev. Pravilnik, na katerega se sklicuje zakon, ureja le pasje ute in pesjake na prostem. Brez ustrezne prilagoditve podzakonskih aktov je določba neizvršljiva. Poleg tega je nadzor nad izvajanjem prepovedi v stanovanjih skoraj nemogoč, saj je vstop vanje dopusten zgolj ob sodni odredbi in ob utemeljenem sumu. V nasprotju s tem je nadzor nad rejci bistveno strožji in pogosto temelji zgolj na subjektivni presoji kvalificiranih prijaviteljev. Po oceni Komisije to ustvarja pravno neravnotežje med lastniki hišnih živali in rejci ter odpira vprašanja glede enakosti pred zakonom. Komisija je ob tem poudarila, da so rejci pogosto prvi, ki si prizadevajo za dobrobit živali, saj je ta neposredno povezana z njihovo dejavnostjo in preživetjem.
Poleg navedenega je Komisija dodatno opozorila še na naslednje pomanjkljivosti zakona: razširjene pristojnosti inšpektorjev brez jasnih meril in pravne varnosti, možnost prodaje odvzetih živali brez povračila lastniku, dopustitev prodaje živali po smrti skrbnika brez upoštevanja dednega postopka, nejasna merila za izrek ukrepa prepovedi reje ali posedovanja živali, popolna odsotnost določb o biovarnosti in usposabljanju preglednikov ter odsotnost določb o varovanju kmetijskih zemljišč pred škodljivimi vplivi družnih živali.
Državni svet RS na podlagi vsega navedenega poudarja, da bi moral biti cilj – izboljšanje dobrobiti živali – dosežen na strokovno utemeljen, pravno vzdržen ter realnim razmeram in možnostim izvedbe na terenu prilagojen način. Ker zakon v sprejeti obliki teh pogojev ne izpolnjuje, Državni svet RS predlaga, da Državni zbor RS ponovno pretehta vsebino zakona in ga ob ponovnem odločanju zavrne.
- V obrazložitvi predloga odložilnega veta na Zakon o gostinstvu (ZGos-1) je predlagatelj - Interesna skupina delodajalcev in Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev (v nadaljevanju: Predlagatelj) pojasnili, da kljub temu, da sobodajalstvo predstavlja zgolj ozek segment gostinstva in ne gostinske panoge kot celote, se zakon pretežno osredotoča na vprašanja sobodajalstva in to dejavnost dodatno omejuje. Slednje je predlagatelj v uvodu k predlogu zakona utemeljil s ciljem reševanja problematike dostopnosti stanovanj za prebivanje (dolgoročni najem). Ob tem se po njihovi oceni ponovno kaže negativni vidik tega, da zakonodajni postopek nima faze t. i. četrtega branja, saj lahko Državni svet RS z odložilnim vetom nasprotuje samo celotnemu zakonu, četudi je sporen le njegov del. Sprejeti Zakon ob tem naslavlja stanovanjsko problematiko tako, da po mnenju predlagateljev posega v panogo turizma in zaostruje pogoje za oddajo prostorov s strani sobodajalcev, povzroča pa tudi novo gospodarsko in socialno škodo tako posameznikom kot občinam.
Predlagatelj veta meni, da stanovanjske politike ni možno reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva. Hkrati tudi ocenjuje, da je zakon škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni, se pa tam s sobodajalstvom ukvarjajo posamezne družine in butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo, pogosto pa s tem skrbijo tudi za ohranjanje kulturne dediščine, kulturne krajine in za razvoj lokalnih skupnosti. Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo treba po mnenju Predlagatelja sprejeti drugačne ukrepe, predvsem poenostaviti postopke pridobivanja različnih mnenj in soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja ter zagotoviti hitrejšo, cenejšo in dostopnejšo gradnjo stanovanj ter izgradnjo študentskih domov. Na ta način bi se sprostile tudi kapacitete, ki jih zdaj zasedajo študentje. Državni svet RS še ocenjuje, da bi bilo bolj primerno, če bi se iniciativa za urejanje stanovanjske problematike prepustila občinam, ki so si med seboj v Sloveniji zelo različne in bodo posledično iskale sebi prilagojene rešitve.
Predlagatelj še meni, da bo sprejet zakon imel negativne posledice za gospodarstvo, saj ne sledi načelu svobodne gospodarske pobude, hkrati pa bo spodbudil sivo ekonomijo. Opozarja tudi, da bodo s tem zakonom multiplikativni učinki turizma nižji, saj se bodo zaradi zmanjšanja števila turistov znižali prihodki gostilnam, trgovinam in drugim storitvenim dejavnostim, ki imajo že zdaj zelo nizek promet izven turistične sezone. Poleg tega je za turistične občine, kot je npr. občina Piran, v kateri je turizem gonilo razvoja 365 dni v letu, omejevanje turizma v kakršnikoli obliki nesprejemljivo. Predlagatelj še ocenjuje, da sprejete zakonske rešitve ne bodo sprostile nepremičninskega trga niti ne bodo spodbudile nižanja cen.
Državni svet RS na podlagi vseh navedenih opozoril in pomislekov ocenjuje, da bi Državni zbor RS moral o vsebini ZGos-1 ponovno razmisliti in ga ob ponovnem odločanju o ustreznosti njegove vsebine ne bi smel ponovno sprejeti.
* * *
Posnetek 18. izredne seje Državnega sveta RS je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/live/rkAIoOp7L3w.
Foto: Državni svet RS
