Ljubljana, 1. oktober 2025 – Na 20. izredni seji je Državni svet Republike Slovenije na pobudo skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Lotričem odločal o predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki so ga državni svetniki podprli, in na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), ki so ga državni svetniki podprli.
Pred sejo Državnega sveta RS je potekala seja pristojne Komisije Državnega sveta RS za državno ureditev, ki je predlog odložilnega veta na novelo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) podprla.
Podpisniki predloga odložilnega veta na novelo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) so opozorili, da sprejete zakonodajne rešitve v ZUP-I predstavljajo nepremišljen in nesorazmeren poseg v temeljna ustavno procesna jamstva, vgrajena v slovenski ustavni red.
Zakon o splošnem upravnem postopku je eden izmed najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih zakonov, ki vpliva na urejanje razmerij med državo na eni strani in fizičnimi ter pravnimi osebami na drugi strani. Uporablja se v vseh upravnih in številnih drugih javnopravnih zadevah, pri čemer neposredno določa procesne pravice in obveznosti strank ter drugih udeležencev v postopkih, med katerimi so pogosto tudi ranljivi posamezniki.
Predlagatelji odložilnega veta so spomnili, da sta bila tekom priprave in sprejemanja zakona Vlada RS in Državni zbor RS s strani Zakonodajno-pravne službe DZ RS, Komisije Državnega sveta za državno ureditev in Sodnega sveta opozorjena na številna neskladja predlaganih sprememb z Ustavo RS in pravnim sistemom, a teh opozoril nista upoštevala.
Namesto poenostavitev, ki bi izboljšale učinkovitost upravnih postopkov, novela ZUP-I po njihovem mnenju ogroža načela demokratičnosti, pravne države, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Spremembe bodo najverjetneje povzročile večje obremenitve upravnega sodstva in povečano število upravnih sporov. To pa bo dolgoročno negativno vplivalo na uresničevanje načela pravne države in omajalo zaupanje v upravno odločanje in s tem v izvajanje oblasti.
Po opozorilih Državnega sveta RS ZUP-I uvaja rešitve, ki ogrožajo transparentnost in predvidljivost upravnega odločanja, kar je neskladno z načelom pravne države in načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Ključna ustavnopravna vprašanja novele ZUP-I vključujejo: pomanjkljivo ureditev jezikovnega pomočnika; drugačno ureditev roka za izdajo odločbe in instrukcijskega roka za dopolnitev vloge; strožjo ureditev fikcije vročitve in uvedbo navadnega vročanja kot pravila, kar zmanjšuje čas strank za uveljavljanje pravnega sredstva; izdajo odločbe brez obrazložitve, kar omogoča arbitrarno odločanje; uvedbo informativne odločbe, ki ustvarja fikcijo odpovedi temeljnim pravicam prava neukih strank; neustrezno ureditev instituta odpovedi pravici do sodnega varstva in odpovedi pravice do pritožbe v zvezi z ustno razglasitvijo odločbe ter nazadnje omejitev pravic pri obravnavi tajnih podatkov.
Zakonodajne rešitve nasprotujejo načelu demokratičnosti iz 1. člena Ustave RS, načelu pravne države iz 2. člena Ustave RS, načelu enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, načelu enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, pravici do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
Državni svet RS nenazadnje sicer tudi še ocenjuje, česar ZUP-I ne naslavlja, da bi bilo smiselno institut molka organa v zakonu smiselno preoblikovati tako, da bi vzpostavili pozitivno pravno domnevo. To pomeni, da bi se štelo, da ko organ zoper odločbo, o kateri je dovoljena pritožba, ne izda odločbe v določenem predpisanem roku, da je organ zahtevi ugodil. S tem bi se prispevalo k večji učinkovitosti upravnih postopkov, še posebej na področju izvajanja gradbene zakonodaje.
Sprejete rešitve po mnenju Državnega sveta RS ne zagotavljajo predvidljivosti upravnega postopka in breme njegovega pospeševanja oziroma poenostavitve prenašajo na stranke, ki so že tako ali tako v šibkejšem položaju kot na drugi strani oblastveni organi, kar bo vodilo v povečanje upravnih sporov in na koncu tudi ustavnih pritožb. Zaradi vseh navedenih sistemskih, strokovnih in ustavnopravnih pomislekov, ki ustvarjajo pravno negotovost, nejasnost in ogrožajo učinkovitost upravnega postopka, je po mnenju Državnega sveta RS nujno, da Državni zbor RS ob ponovnem odločanju o noveli Zakona o upravnem postopku (ZUP-I) tega zavrne.
Pod 2. točko so državni svetniki obravnavali predlog odložilnega veta na novelo Zakona o gozdovih (ZG-H).
V obrazložitvi predloga odložilnega veta na novelo Zakona o gozdovih (ZG-H) je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozorila, da kljub temu, da so v zakonodajnem postopku bili k predlogu zakona sprejeti številni amandmaji, ti niso rešili vseh dilem, na katere sta opozorili zainteresirana javnost in pristojna komisija Državnega sveta RS kot tudi, da novela ne odpravlja problematike, na katero je opozoril Državni svet RS na 21. seji 16. 10. 2024, ko je sprejel Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih, Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo ter Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Po oceni Državnega sveta RS novela ne rešuje odprtih vprašanj, ampak celo poglablja problematiko prekomernega poseganja v zasebno lastnino, predvsem z vidika gospodarjenja z gozdovi.
Državni svetniki so opozorili, da zakonska novela uvaja prekomerno sankcioniranje, saj sprememba 77.c člena uvaja kaznovanje tudi za spravilo lesa brez odločbe ali v nasprotju z njo in to brez ustrezne utemeljitve, čeprav prinaša velike posledice za lastnike gozdov, ki so sporne z vidika poseganja v lastninsko pravico. Spravilo lesa iz lastnega gozda namreč predstavlja bistveni del izvrševanja lastninske pravice. Državni svet RS ob tem opozarja, da obrazložitev predloga zakona ni zajela dejstva, da spremenjena določba bistveno širi obseg sankcioniranja v primeru, ko se spravilo lesa izvaja v nasprotju z usmeritvami in pogoji, določenimi v odločbi.
V praksi to pomeni, da se lahko z odločbo predpiše spravilo lesa z določeno tehnologijo, ki je lahko neustrezna ali povzroča nesorazmerno visoke stroške lastnikom gozdov (globa od 3.750 do 75.000 evrov). Nova ureditev po mnenju Državnega sveta RS lastnikom gozdov tako prinaša dodatna finančna bremena in predstavlja pretirano normiranje gospodarjenja z gozdovi. Dodatni stroški predpisanega spravila, ki bremenijo lastnika gozda, niso zanemarljivi in predstavljajo nesorazmernost in pretirano normiranje gospodarjenja z gozdovi.
Državni svet RS še meni, da lahko zahtevano dosledno spoštovanje predvidenega načina in tehnologije spravila lesa pomeni dodatno omejitev pravice do uporabe zasebne lastnine in s tem izvotlitev lastninske pravice, kar je v nasprotju s 33., 67. in 69. členom Ustave RS, zlasti ker država za take posege ne predvideva nadomestil.
Državni svet RS na osnovi vseh navedenih opozoril in pomislekov ocenjuje, da novela Zakona o gozdovih (ZG-H) ni primerna za uveljavitev, zato Državni zbor RS poziva, da o njem ponovno odloča in ga na podlagi vseh podanih argumentov zavrne.
Posnetek 20. izredne seje Državnega sveta RS je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=eNCLKNbiZaA.
Foto: Državni svet RS
