Sporočilo za javnost
Ugledni diplomati in strokovnjaki so razpravljali o prihodnosti Evropske unije, njenem geopolitičnem položaju in vlogi Slovenije v spreminjajočem se svetu.
Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov sta danes pripravila zaključni del sklopa razprav Izzivi slovenske zunanje politike v zaostrenih mednarodnih okoliščinah. Posvet z naslovom Prihodnost Evropske unije – federalna ali konfederalna je predstavljal tretji in sklepni del razprav, ki so bile namenjene premisleku o ključnih zunanjepolitičnih izzivih Slovenije v času hitro spreminjajočega se mednarodnega okolja. Predhodni razpravi sta bili posvečeni prihodnosti transatlantskih odnosov in zavezništva NATO ter vprašanju prihodnosti univerzalnega multilateralizma. Razpravo sta usmerjala predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec in nekdanji veleposlanik Roman Kirn.
Evropa pred novimi geopolitičnimi preizkušnjami
Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki je poudaril, da se Evropska unija sooča z obdobjem hitrih sprememb, geopolitičnih pretresov in vse večje nepredvidljivosti. Po njegovih besedah razprava o prihodnosti Evropske unije ni le vprašanje institucionalne ureditve, temveč predvsem vprašanje, kako bo Evropa ohranila svojo varnost, gospodarsko moč, politični vpliv in vrednote.
Opozoril je na zaostajanje Evrope na področju novih tehnologij, digitalizacije in umetne inteligence ter poudaril potrebo po večjih vlaganjih v raziskave, razvoj in inovacije. Poseben poudarek je namenil širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan ter potrebi po iskanju ravnotežja med nacionalno suverenostjo držav članic in učinkovitejšim skupnim odločanjem. Marko Lotrič je dejal: »Živimo v svetu velikih sil, strateških interesov in hitrih sprememb. Evropska unija bo morala v takšnem okolju delovati bolj povezano in bolj samozavestno.«
Evropska unija kot temelj slovenske prihodnosti
Bojan Kekec, državni svetnik in predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, je soglašal s tezo, da postaja vprašanje prihodnje institucionalne ureditve Evropske unije vse pomembnejše tako za evropsko kot tudi za slovensko prihodnost. Evropski projekt ostaja za države članice, tudi za Slovenijo, eden najpomembnejših temeljev stabilnosti, gospodarskega razvoja in političnega sodelovanja.
Ivo Vajgl, predsednik Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov, je v svojem nastopu dejal: »Zunanja politika je obraz in izraz države navzven, njenega znanja, njene vloge. Slabo je, če se na zunanji politiki lomijo kopija.« Glede razprav o palestinski zastavi pa je poudaril: »Tuje zastave se obešajo le takrat, kadar gre za obisk predsednikov tujih držav. Zastava ne sme razdvajati.«
Nekdanji veleposlanik in moderator srečanja Roman Kirn je poudaril, da namen posveta ni priprava nove zunanjepolitične strategije ali ponujanje dokončnih rešitev, temveč razumevanje hitro spreminjajočega se mednarodnega okolja in razmislek o tem, kako naj se Slovenija nanj odzove. »Projekt evropske integracije je nedvomno daleč najpomembnejši in najuspešnejši politični projekt sodobne Evrope. To je najboljša stvar, ki se je kadarkoli zgodila Evropi, in to velja brez dvoma tudi za Slovenijo.«
Razprava je iskala odgovore na tri ključna vprašanja: kakšen je trenutni položaj Evropske unije v svetu, kakšne rešitve so možne za njen nadaljnji razvoj in kakšna stališča bi morala pri tem zagovarjati Slovenija. »Naša ambicija je predvsem ponuditi razumevanje sveta, v katerem se nahajamo, in ponuditi slovenski politiki zunanjepolitični razmislek, kako se odzvati na te spremembe.«
Potreba po novi razvojni strategiji Slovenije
Po oceni rednega profesorja dr. Mojmirja Mraka se Evropska unija nahaja na prelomni točki, kjer status quo ni več dovolj in bodo za napredek potrebni odločnejši koraki predvsem največjih držav članic. Slovenija bi morala zaradi bistveno spremenjenih mednarodnih razmer ponovno premisliti svoje razvojne prioritete in posodobiti razvojno strategijo iz leta 2017.
»Glede na to, da se je situacija drastično spremenila, bi morala tudi Slovenija malo pogledati svoje razvojne prioritete. Mi imamo razvojno strategijo iz leta 2017, za katero zelo jasno povem, da v trenutku, ko je bila sprejeta, ni bila ponotranjena,« je rekel Mrak.
Opozoril je tudi, da predlog novega proračuna Evropske unije več sredstev namenja konkurenčnosti in odplačevanju skupnega dolga, manj pa koheziji in kmetijstvu, kar bi lahko povečalo razlike med jedrom in periferijo Unije.
Strateška potrpežljivost in obramba evropskih vrednot
Izredni profesor dr. Matjaž Nahtigal je poudaril, da Evropska unija kljub številnim pretresom ostaja eno največjih gospodarstev in ena najbolj razvitih skupnosti sveta. »Evropska unija kljub vsem pretresom izgleda zelo dobro; je eno največjih gospodarstev na svetu in ena najbolj razvitih skupnosti sveta.«
Opozoril pa je, da se je svet v zadnjih dveh desetletjih temeljito spremenil iz razmeroma stabilnega enopolnega reda v bolj kaotičen in multipolaren sistem, kar Evropsko unijo postavlja pred številne izzive. Zavzel se je za premišljeno odločanje in »strateško potrpežljivost«, saj mora Evropa prevzeti več odgovornosti za lastno varnost, hkrati pa izpeljati pravičen in vključujoč zeleni prehod.
Po njegovem mnenju mora Evropska unija ostati zvesta svojim temeljnim vrednotam. »Evropska unija mora vztrajati in se ne sme odreči doslednemu spoštovanju in zagovarjanju mednarodnega prava, univerzalnih človekovih pravic in multilateralnih organizacij.«
Grenlandija kot preizkus evropske geopolitične moči
Dr. Rudi Rizman je razpravo usmeril v geopolitični položaj Evrope med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Ocenil je, da se je Evropa znašla v položaju, ko bo morala svojo strateško avtonomijo šele dejansko zgraditi.
Opozoril je, da Evropa danes še vedno nosi posledice dolgoletne odvisnosti od treh ključnih dejavnikov – ruske energije, poceni kitajskih izdelkov ter ameriške varnosti in informacijske tehnologije. Posebej je Rizman izpostavil vprašanje Grenlandije, ki ga vidi kot simbol širšega vprašanja evropske geopolitične samozavesti. Dodal je, da Evropa za zdaj ne kaže dovolj odločne drže do strateških interesov velikih sil na severu Atlantika. »Ali bo morala Evropa molče pogoltniti to, da se bo Grenlandija znašla v ameriških rokah, bodisi na tak ali drugačen način?«
V prihodnjih dneh bodo pripravljeni zaključki posveta, ki jih bo najprej obravnavala Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, nato še Državni svet Republike Slovenije, posredovani pa bodo tudi Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije.
