Ptuj, 16. maj 2025 – V sejni sobi Mestne občine Ptuj se je odvila 12. izredna seja Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Člani komisije so se seznanili s stanjem in načrtovanjem javnih razpisov za razdelitev investicijskih sredstev v kmetijstvu v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.

Seznanitev je potekala na pobudo predsednika komisije, državnega svetnika Branka Tomažiča. V pobudi je Tomažič spomnil, da je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru svojega dela že večkrat opozorila na neustrezno strukturiranost in neuravnoteženo porazdelitev investicijskih sredstev v okviru javnih razpisov za ukrepe skupne kmetijske politike. Med drugim se je komisija na 30. seji 13. 1. 2025 seznanila z aktivnostmi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS na področju ohranjanja podeželja in zagotavljanja prehranske varnosti. Ob tem je kritično ovrednotila aktualno subvencijsko politiko, ki po dostopnih podatkih sistemsko favorizira večje upravičence, zlasti pravne osebe in velika kmetijska gospodarstva. Ti subjekti obdelujejo manj kot 10 % vseh kmetijskih zemljišč, a kljub temu prejmejo med 30 in 40 % vseh razdeljenih investicijskih sredstev. Komisija prav tako opozarja, da sredstva (med drugim za mehanizacijo) dobivajo vedno iste kmetije, premalo pozornosti pa se posveča tistim kmetijam, ki so v stiski in se sprašujejo, ali naj s kmetovanjem sploh nadaljujejo.

Tovrstna porazdelitev sredstev po mnenju komisije ni v skladu z dejansko strukturo slovenskega kmetijstva, saj so za prehransko varnost, trajnostni razvoj podeželja ter ohranjanje kulturne krajine ključnega pomena predvsem male in srednje kmetije, ki obdelujejo približno 75 % vseh zemljišč v uporabi in prispevajo okoli 60 % celotne vrednosti kmetijske proizvodnje. Te kmetije so tudi ključni dobavitelji osnovnih živil za zadruge in domače potrošnike, s čimer neposredno prispevajo k prehranski samooskrbi države, medtem ko je znaten delež proizvodov večjih podjetij namenjen izvozu.

Da omenjena problematika ostaja aktualna, opozarjajo tudi kmetijske nevladne organizacije, saj se trendi iz preteklega obdobja nadaljujejo tudi v letu 2025. 
Izvedba in načrtovanje razpisov še naprej sistemsko favorizirata večja podjetja, ki obdelujejo približno 7 % kmetijskih zemljišč in ustvarijo okoli 10 % standardnega outputa, kar pomeni, da niso osnovni nosilec samooskrbe v Sloveniji. Kljub temu je bilo tem podjetjem v enem izmed zadnjih razpisov za investicije namenjenih 19 milijonov evrov, kar je skoraj enakovredno sredstvom, namenjenim celotnemu hribovskemu in gorskemu območju v celotnem programskem obdobju. 

Predstavniki Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije opozarjajo, da je za gorska območja v okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027 skupno predvidenih manj kot 23 milijonov evrov, od tega pa je bilo do danes razpisanih zgolj 7 milijonov evrov. Takšna porazdelitev kaže na izrazito neravnotežje v kmetijski podporni politiki in odpira vprašanje učinkovitosti in pravičnosti porabe javnih sredstev.

Že odprti razpisi v okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027 sledijo dosedanji praksi, saj postavljajo visoke vstopne pragove, predvsem v hektarjih, ki manjše kmetije sistematično izključujejo. Po navedbah nevladnih organizacij MKGP ni zagotovilo ustreznih analitičnih podlag, ki bi takšno razdelitev upravičevale.

Številne manjše kmetije so v praksi izključene iz javnih razpisov tudi zaradi birokracije, neustrezno določenih minimalnih vrednosti naložb, prezrtih lastninskih posebnosti in previsokih tehničnih zahtev. Posledično je posodobitev njihove kmetijske dejavnosti pogosto mogoča zgolj z dohodki izven kmetijstva, kar ogroža generacijsko prenovo in dolgoročno zmanjšuje vitalnost podeželja.

Po zaključeni seji so se člani komisije udeležili Slavnostnega odprtja 36. festivala Dobrote slovenskih kmetij, ki bo potekal v Minoritskem samostanu Ptuj vse do nedelje, 18. maja 2025.