Ljubljana, 1. december 2025 – V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je potekal posvet Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu – priložnosti za implementacijo sprememb, ki sta ga organizirali Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Namen posveta je bil nasloviti aktualne izzive pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, ki so posledica pomanjkanja kadrov v zdravstveni in babiški negi. Zaradi naraščajočih delovnih obremenitev, upokojevanja izkušene generacije in drugačnih vrednot mlajših zaposlenih, se zdravstveni delavci soočajo z vse večjim pritiskom, kar vpliva na kakovost oskrbe in motivacijo za ostanek v poklicu.
Predsednica Zbornice – Zveze Anita Prelec je uvodoma poudarila, da kadrovska kriza ni posledica trenutnih razmer, temveč dolgoletnega zanemarjanja razvojnih potreb, pomanjkljivega vlaganja v izobraževanje ter preobremenjenosti in neustreznih pogojev dela. Opozorila je na nujnost sistemskih ukrepov – od dolgoročnega kadrovskega načrtovanja in izboljšanja delovnega okolja do pravičnega vrednotenja in priznanja realne kompleksnosti dela, ki se mora jasno odražati v kariernem in plačnem sistemu, ter spodbujanju naprednih znanj, ki izboljšujejo dostopnost, skrajšujejo čakalne dobe in razbremenjujejo druge segmente zdravstvenega sistema. Poudarila je še, da bodo spremembe lahko zaživele le ob tesnem dialogu med stroko, odločevalci, izobraževalnimi institucijami in delodajalci.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je izpostavil, da kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu ogroža kakovost zdravstvenega sistema. Poudaril je pomen ustrezne podpore in motivacije za ohranjanje obstoječega kadra, nujnost izobraževanja novih strokovnjakov na področju zdravstvene in babiške nege ter oblikovanja celovite strategije, ki bo zagotovila dostopno, kakovostno in trajnostno zdravstveno oskrbo za vse državljane. Izpostavil je tudi raziskavo Ogledalo Slovenije, ki kaže, da medicinske sestre še vedno spadajo med poklice z največjim zaupanjem javnosti, kar je pomemben pokazatelj njihovega družbenega pomena.
Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje RS Denis Kordež je spomnil, da čeprav število kadrov iz leta v leto narašča, to ne zadostuje za pokritje potreb starajoče se družbe. Izpostavil je vzpostavitev novega sektorja za kadre v zdravstvu ter že izvedene in načrtovane sistemske ukrepe – od plačne reforme, ki je odpravila nesorazmerja, do dodatnih sredstev iz novele Zakona o zdravstveni dejavnosti ter napredka pri priznavanju poklicnih kvalifikacij. Med ključnimi aktivnostmi je navedel tudi spodbujanje zanimanja za zdravstvene poklice med mladimi (kampanja Tim zdravje, karierni sejmi, razpis 100 štipendij) ter pilotni projekt bolničar–negovalec, ki poteka že drugo zaporedno leto.
Prof. dr. Brigita Skela Savič (Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin) je predstavila ključne evropske trende, ki zaostrujejo izzive zdravstvenih sistemov: pomanjkanje zdravstvenih delavcev, naraščanje kroničnih bolezni in dolgoživost, vse večje potrebe ranljivih skupin ter krajšo in težje dostopno zdravstveno obravnavo. Opozorila je, da zanimanje za poklic medicinske sestre upada v vseh državah OECD, Slovenija pa z zgolj 33 diplomanti zdravstvene nege na 100.000 prebivalcev ostaja v zadnji četrtini EU. Posebej zaskrbljujoči so zgodnji odhodi iz poklica – tretjina mladih zapusti delovno mesto že v prvem letu dela, k čemur prispevajo čustvena izčrpanost, neurejeni delovni pogoji, neustrezno vodenje, odsotnost načrtovanja kariere ter visoka delovna obremenitev (ena diplomirana medicinska sestra v povprečju skrbi za 15,6 pacienta).
Anka Rode (Zavod RS za zaposlovanje) je poudarila, da se Slovenija sooča s hitro rastočim pomanjkanjem delovne sile in izrazitimi strukturnimi neskladji, kar potrjuje tudi Poklicni barometer 2026, ki napoveduje nadaljnji primanjkljaj kadra v zdravstveni oskrbi, šolstvu in gradbeništvu, pri čemer so med najbolj deficitarnimi prav zdravstveni poklici. Predlogi ukrepov za strategijo 2025–2035 vključujejo: povečanje dotoka kadra, zadržanje obstoječih zaposlenih, profesionalizacijo in modernizacijo poklica, razbremenitev sistema, širitev izobraževalnih programov, štipendijske sheme z vezavo na sistem javnega zdravstva za 5 let, lažje zaposlovanje tujega kadra, jasne karierne poti, boljšo organizacijo dela, dvig plač, razvoj naprednih in digitalnih kompetenc ter stabilizacijo dolgotrajne oskrbe in preprečevanje izgorelosti.
Doc. dr. Tit Albreht in Sabina Arnault (Nacionalni inštitut za javno zdravje) sta predstavila podatke o številu maturantov in diplomantov, ki so zaključili različne oblike šolanja v obdobju 2018 – 2024 za naslednje smeri: bolničar – negovalec (3. letni program), zdravstveni tehnik (4. letni program), študijska smer zdravstvena nega ter študijska smer babištvo. Predstavila sta tudi Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih delavcev (RIZDDZ), ki je ključna podatkovna podlaga za strateško načrtovanje kadrov v zdravstvu.
Predstavitve so služile kot iztočnice za razpravo na dveh okroglih mizah. Na okrogli mizi Zdravstvena in babiška nega med kadrovskim pomanjkanjem ter potrebami zdravstvenega in socialnega varstva, ki jo je moderirala Metka Plesničar, so nastopili: Robertina Benkovič, mag. Zdenka Mrak, doc. dr. Mojca Dobnik, Slavko Bolčevič, Mojca Strgar Ravnik in Saša Matko.
Na okrogli mizi Strategija razvoja in izobraževanja v zdravstveni negi in babištvu, ki jo je moderirala Anita Prelec, so sodelovali: Denis Kordež, Adelija Perne, izr. prof. dr. Mateja Lorber, Slavica Mencingar in Irena Ilešič Čujovič.
Strokovnjaki so izpostavili, da resnost kadrovske stiske vpliva na varnost, kakovost in dostopnost oskrbe. Pomanjkanje medicinskih sester, babic in drugih strokovnjakov je prisotno na vseh ravneh zdravstvenega sistema – primarni, sekundarni in terciarni ravni, v bolnišnicah, domovih starejših ter pri babiški oskrbi. Posledica sta preobremenjenost in izgorelost obstoječega kadra, zato je nujna uvedba sistemskih rešitev: dolgoročno kadrovsko načrtovanje, sprejem kadrovskih normativov in standardov, s posebnim poudarkom na zdravstveni negi v socialno varstvenih zavodih, izboljšanje delovnih pogojev, vključno s prilagajanjem pričakovanjem mlajših zaposlenih glede lažjega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, povečanje števila vpisnih mest v izobraževalnih zavodih, razvoj kompetenc, povečanje avtonomije babic in strateški pristop k zaposlovanju tujega kadra, ki mu je treba nuditi ustrezno podporo na različnih področjih (koordiniranje njihove zaposlitve in dela, mentorstvo in pomoč pri delu, bivanjskih namestitvah, v zvezi z učenjem jezika in na splošno pri integraciji v družbo) in pospeševati postopke zaposlovanja, saj njihova dolžina trenutno deluje demotivacijsko.
Pomemben je tudi strateški pristop k mentorstvu študentov ter krepitev ugleda poklicev v zdravstveni in babiški negi in kakovostnega vodenja, s poudarkom na usposabljanju vodstvenega kadra. Pozvano je bilo tudi k spremembi definicije deficitarnosti poklicev v zdravstveni negi in babištvu, ki naj ne temelji zgolj na podatkih o vpisih v izobraževalne programe na področju zdravstvene in babiške nege, ampak naj upošteva predvsem podatke o nezasedenih delovnih mestih.
Skupna ugotovitev posveta, ki ga je vodila državna svetnica Monika Ažman, je, da je za stabilen in kakovosten zdravstveni sistem nujna celovita strategija, ki združuje ustrezno kadrovsko in štipendijsko politiko, s poudarkom na management, ki temelji na dokazih, izobraževanje s ciljem razvoja karierne poti, ki omogoča pridobivanje specialnih in naprednih znanj, motivacijo zaposlenih z ustreznim plačilom (izhodiščna neto plača mora odražati pomembnost in zahtevnost poklica) in družbeno podporo poklicem zdravstvene in babiške nege, kot družbeno izjemno pomembnim, spoštovanim in zaželenim poklicem.
Zaključke posvete bo obravnavala pristojna komisija nato pa še plenum Državnega sveta Republike Slovenije. Na podlagi zaključkov bo Vladi Republike Slovenije naslovljena pobuda za izboljšanje pogojev dela in privabljanje ter zadržanje kadra na ključnih področjih zdravstvene oskrbe.
Posnetek posveta je dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=W9M8hMPEBGg
