Ljubljana, 10. november 2023 – V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide odvil posvet Zdravje danes za jutri. Namen posveta je bil predstaviti preventivno zdravstveno varstvo v Sloveniji in rezultate na tem področju, novosti v programu ZDAJ in primere dobrih praks, s poudarkom na sodelovanju pediatričnih timov in centrov za krepitev zdravja. Poseben poudarek je bil dan skupnostnemu pristopu in pomembni vlogi lokalnih skupnosti pri doseganju ciljev na področju zdravja in zdravega življenjskega sloga otrok, mladostnikov ter njihovih družin.

Pozdravne nagovore so izvedli predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, soprog predsednice Republike Slovenije dr. Aleš Musar in Vesna Marinko z Direktorata za javno zdravje. S prispevki so nastopili prim. Polonca Truden Dobrin, dr. Bernarda Vogrin, prof. dr. Gregor Jurak, mag. Marinka Saksida (tudi v imenu Petre Kokoravec, Eve Brecelj in Tamare Kofol) in župan Občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah ter državni svetnik David Klobasa. Posvet sta vodili državna svetnica Monika Ažman, podpredsednica Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ter prim. Polonca Truden Dobrin, vodja programa ZDAJ.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru spomnil, da razprave o pomenu preventivnega zdravstvenega varstva Državnemu svetu niso tuje, saj je ravno ob koncu preteklega mandata potekal posvet na temo zgodnjega odkrivanja raka prostate s pomočjo presejalnega programa, ki je pripomogel k naporom za širitev obstoječega spektra presejalnih programov za raka. Poudaril je, da fokus preventivnih aktivnosti ne sme ostati zgolj na preventivnih programih za odraslo populacijo, ampak je treba s preventivo začeti že veliko bolj zgodaj. »Glede na trenutne razmere v zdravstvu pa kot enega od ključnih dejavnikov skrbi za zdravje otrok in mladine zagotovo ne moremo spregledati dejanske  dostopnost do zdravstvenih storitev in pomoči. Ne samo pri odraslih, tudi pri otrocih primanjkuje ustreznega kadra. In ne samo na področju pediatrije, tudi na področju duševnega zdravja,« je poudaril ter dodal, da je treba zagotoviti ustrezne kadrovske vire in finančna sredstva za izvajanje sodobnih preventivnih programov, saj se vsak evro vložen v preventivo z vidika koristi za posameznika in družbo večkratno povrne.  

Državna svetnica Monika Ažman je poudarila, da je v zdravstvu je ključnega pomena timsko delo – sodelovanje različnih poklicnih profilov v želji po čim boljši zdravstveni oskrbi posameznika. »Enako velja tudi za preventivne aktivnosti v zdravstvu. Brez ključnih deležnikov, ki dodajo svoj delček v mozaik ukrepov – stroke s področja zdravstva, zdravstvenih delavcev in sodelavcev, lokalnih skupnosti, izobraževalnega sistema in v prvi vrsti predvsem odločevalcev – se uspehov ne moremo nadejati,« je sklenila.

Program preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov se osredotoča na zdravstvene probleme kot so rast in razvoj, način življenja, ki vpliva na njihovo telesno, duševno in socialno zdravje. Udeleženci posveta so se strinjali, da so potrebni celoviti ukrepi in da nadgradnja preventivnega zdravstvenega varstva in učinkovit skupnostni pristop izboljšujejo možnosti za uspeh. 
Da bi preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov lahko dosegalo rezultate, primerljive z rezultati na področju presejalnih in preventivnih programov za odrasle prebivalce, je nujno okrepiti mrežo Centrov za krepitev zdravja in upravljanje programa ZDAJ, izboljšati komuniciranje s ciljnimi javnostmi in zagotoviti informacijsko podporo; posledično se bodo izboljšali tudi kazalniki.
Ocenili so, da je skrajno zaskrbljujoče, da kar 20.000 mladoletnih prebivalcev Slovenije nima izbranega osebnega zdravnika, poleg tega pa več kot 50 slovenskih šol nima imenovanega zdravnika šole. Ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije zato pozivajo, da v razpisih specializacij zagotovi večje število razpisanih mest za specializacijo iz pediatrije in sicer letno 40 mest. Udeleženci posveta so dodatno predlagali pobudo Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da zagotovita finančne vire za upravljanje Programa ZDAJ iz virov ZZZS z vključitvijo v Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 - to je na enak način, kot je uveljavljeno pri preventivnih in presejalnih programih za odrasle prebivalce. Vlada RS in pristojno ministrstvo naj zagotovita vire za izvajanje vseh nalog in delovanje vseh delovnih skupin ter upravljavskih struktur programa v skladu s Pravilnikom za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, so pozvali.
Za namene omogočanja vpeljave posodobljenih smernic za izvajanje preventive ter spremljanje vključenosti otrok in mladostnikov v preventivni program pristojnemu ministrstvu in Vladi RS predlagajo pospešitev aktivnosti na področju digitalizacije in zagotovitve e-kartona za spremljanje preventivnih aktivnosti in obravnav.
Tekom posveta so udeleženci poudarili tudi pomen intervencijskih programov za izboljšanje telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov znotraj šolskega sistema, saj otroci in mladostniki v šoli prebijejo veliko časa. Pozdravili so krepitev sodelovanja v lokalni skupnosti in mednarodno sodelovanje na področju preventivnih programov za otroke in mladostnike, s posebnim poudarkom na sodelovanju v okviru EU in s Svetovno zdravstveno organizacijo ter delovanje za udejanjanje Zagrebške listine, ki jo je na posvetu podrobneje predstavil dr. Aleš Musar. Deklaracijo je prim. Polonca Truden Dobrin predala generalni direktorici Direktorata za javno zdravje Vesni Marinko.

Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
 

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.