Ljubljana, 29. september 2025 - V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je potekala predstavitev znanstvenega zbornika »Kmetijstvo je varuh okolja in narave« ter spremljajoča okrogla miza. Dogodek je sledil odmevnemu posvetu decembra lani, ki je sprožil številne odzive med strokovno in širšo javnostjo.
Prisotne je uvodoma nagovoril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, ki je poudaril, da ima Državni svet kot drugi dom slovenskega parlamenta in prvi dom civilne družbe posebno odgovornost pri odpiranju strokovnih razprav o ključnih vprašanjih družbe. Ob tem je izpostavil pomen sodelovanja med znanostjo, prakso in odločevalci: »Odločitve, ki vplivajo na našo hrano, naravo in okolje, morajo temeljiti na dejstvih in znanju, ne na predsodkih ali kratkoročnih ideologijah,« je dejal. Zahvalil se je sodelujočim na posvetu in pri pripravi zbornika ter izpostavil delo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in njenemu predsedniku Branku Tomažiču, ki se redno loteva pomembnih tem s področja kmetijstva, okolja, prehranske suverenosti in zaščite kmetijskih zemljišč.
Na okrogli mizi so avtor in urednik prof. dr. Matjaž Gams ter avtorji prispevkov Erik Margan, prof. dr. Rafael Mihalič, mag. Tomaž Ogrin in dr. Jože Verbič predstavili svoje ugotovitve. V razpravah so med drugim poudarili:
- da slovenske njive in gozdovi pomembno prispevajo k zajemanju CO₂ in proizvodnji kisika – to dokazujejo tudi znanstveni izračuni, če se pri izračunu upoštevajo tako pozitivne kot negativne komponente;
- da številne trditve o podnebnih nevarnostih in predlagani ukrepi niso vedno podprti z znanstvenimi dokazi;
- da določene t. i. zelene tehnologije lahko povzročijo več škode kot koristi. Pri tem je bila posebej izpostavljena agrofotovoltaika, katere postavitev stane ogromno, energija iz sončnih elektrarn pa je na borzi vredna zelo malo, saj v osončenem delu dneva ustvarja viške;
- da klimatski modeli niso vedno zanesljivi in lahko vodijo do pretiranih ukrepov ter da je za kmetijstvo rešitev prilagajanje na podnebne spremembe, ne pa njihovo blaženje;
- da sonaravne prakse v živinoreji prispevajo k čistejšim tlom in vodi ter so del rešitve, ne problema.
V razpravi, ki je sledila predstavitvam, so se udeleženci strinjali, da je kmetijstvo tesno prepleteno z ohranjanjem narave in da je potrebno oblikovati politike, ki temeljijo na dognanjih znanosti in spoštovanju dela kmetov, ne pa na finančnih interesih iz ozadja, ki krojijo aktualno politiko Evropske unije in Slovenije.
Dogodek je sklenil predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, ki se je zahvalil avtorjem, predsedniku Državnega sveta RS, medijem in drugim gostom. Ocenil je, da je razprava pokazala, da kmetijstvo ni le vsakodnevno delo na njivah in v hlevih, temveč tudi znanost, odgovornost in skrb za prihodnost. »Kmetijstvo zagotovo je varuh okolja in narave,« je poudaril Tomažič.
Zbornik Kmetijstvo je varuh okolja in narave je dostopen v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si): https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY3V0ME3.
