Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru, ki ga je v njegovem imenu prebral Danijel Kastelic, izpostavil, da je možna paleta storitev, ki lahko pripomorejo k bolj samostojnemu življenju posameznika izven institucij oziroma mu ob ustrezni podpori omogočijo bivanje v domačem okolju, v okviru stroke in oblikovalcev javnih politik že prepoznana, a žal večina teh storitev ostaja le na papirju: v resolucijah, strategijah, zakonih in drugih aktih, brez ustrezne implementacije. Lotrič je navedel, da imamo nekaj primerov dobre prakse ter da je eden največjih izzivov miselni preskok pri dojemanju različnih oblik skrbi za ranljive posameznike. »Vse odločitve, ki jih bomo kot družba sprejemali na tem področju, morajo biti – tako kot na področju dolgotrajne oskrbe – sprejete s širokim družbenim konsenzom in razumevanjem vseh nians prednosti, pa tudi izzivov posameznih pristopov k skrbi za ranljive posameznike,« je zapisal Lotrič.
Predsednik Socialne zbornice Slovenije Iztok Mrak je poudaril, da je deinstitucionalizacija človekova pravica, zapisana v Konvenciji OZN o pravicah invalidov. Opozoril je, da se Slovenija glede na število uporabnikov, ki so 24 ur na dan, 7 dni v tednu v instituciji, uvršča med države z najvišjo stopnjo institucionalizacije v Evropski uniji. Strategija RS za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024–2034 po njegovem mnenju predstavlja korak v pravo smer. »Trdno sem prepričan, da kot družba lahko napredujemo le na ta način, da vsem državljankam in državljanom omogočimo polno vključenost v družbo, ne glede na njihove zdravstvene in druge okoliščine,« je sklenil Mrak.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je dejal, da DI predstavlja pomemben in nujen premik za našo družbo, korak k ustvarjanju sistema, ki bo prijazen, vključujoč in osredotočen na posameznika. Strategija RS za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024–2034 predstavlja ključno izhodišče, določa konkretne ukrepe in zaveze za preoblikovanje storitev in je kot taka podlaga za nadaljnje korake. DI zahteva celovit pristop, povezovanje različnih resorjev, strok, izvajalcev, uporabnikov in njihovih svojcev, je opozoril minister. Pri samem procesu ima pomembno vlogo Center za usmerjanje deinstitucionalizacije (CUDI), ki povezuje in koordinira različne akterje.
V Sloveniji v institucijah živi 23.000 ljudi, od tega 4.500 odraslih in otrok z oviranostjo, je povedala generalna direktorica Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo mag. Mateja Nagode. Podrobneje je predstavila Strategijo in delo CUDI. Kot ključne ukrepe je omenila vlogo multidisciplinarnih timov, podporo v skupnosti, pomoč uporabniku pri prehodu iz institucije v dom, preoblikovanje institucij v skupnostne službe (pri čemer je treba slediti jasni metodologiji) in ozaveščanje o samem procesu.
Predsednica Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v RS Ivanka Limonšek je predstavila stanje na področju DI in pasti le-te, ki so pomanjkanje sistemske podpore, omejena dostopnost skupnostnih storitev, pomanjkanje finančnih sredstev in usposobljenega kadra, nevarnost socialne izolacije uporabnikov, nezadostno vključevanje uporabnikov v proces, slabo integrirane storitve in etični izzivi. Med posebej perečimi izzivi je izpostavila iskanje ustreznih kapacitet in težavnost pridobivanja gradbenih dovoljenj, nujnost posodobitve obstoječe infrastrukture, pomanjkanje kadra (opozorila je, da ima 45 % kadra, na katerih sistem sloni, 31 in več let delovne dobe), slabo razvito mrežo obravnave v skupnosti ter visoke cene storitev, v primeru, ko so uporabniki nameščeni v skupnosti.
Da izvajalci zdravstvene nege v praksi pogosto opravljajo tudi dela socialne in osnovne oskrbe, zaradi česar prihaja do izgorevanja zaposlenih, hkrati pa to predstavlja razvrednotenje poklica medicinske sestre in še dodatno zmanjšuje interes mladih za izobraževanje na tem področju, je opozoril predstavnik Zbornice– Zveze Slavko Bolčevič. Sistemske rešitve morajo zato vključevati jasno razmejitev med zdravstveno in drugo nego. Med priporočili za sistemske spremembe z namenom izboljšanja oskrbe je izpostavil vzpostavitev mobilne zdravstvene negovalne službe, spremembo zakonodaje, razširitev storitev, urejanje odpadkov (odpadki uporabnikov v skupnosti so obravnavani kot medicinski odpadki), finančne spodbude za delo na terenu ter krepitev multidisciplinarnega sodelovanja.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je spomnila, da gre za dolgotrajen proces, ki zahteva spreminjanje pogleda v družbi, vključenost celotne družbe in krepitev skupnostnih oblik oskrbe. Opozorila je, da uporabniki pri življenju izven institucij potrebujejo različno pomoč (pri pripravi obrokov, skrbi za svojo higieno, odločanju o tem, kaj je zanje najbolje…), posledično bi bil nujen individualen pristop, za kar pa ni dovolj kadra – tako strokovnega kot podpornega, primanjkuje pa tudi kadra s področja zdravstvene nege in oskrbe.
Koordinatorica za invalidsko varstvo v Centru za socialno delo Južna Primorska Mojca Čavničar in Tatjana Romih (Center za socialno delo Osrednja Slovenija – zahod) sta predstavili prispevek CSD k DI. Koordinatorji obravnave v skupnosti (program KOS) že 15 let prispevajo k preprečevanju nameščanja ljudi v zavode. Opozorili sta, da CSD z obstoječimi resursi ne more odgovoriti na vse potrebe prebivalstva v skupnosti. Poudarili sta tudi, da je nujno urediti celovitejši sistem podpore in pomoči družinam mladoletnih otrok s posebnimi potrebami.
Da so težave uporabnikov zaradi neustreznega javnega prevoza in posledično večje izoliranosti največje v ruralnem okolju, je opozorila predsednica Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije mag. Jasmina Breznik. Zaradi nedostopnosti prevoza uporabniki ostajajo socialno izključeni, čeprav bi prevoz lahko plačali. Pojasnila je, da v stanovanjskih skupinah trenutno lahko bivajo samo samostojnejši uporabniki, ki potrebujejo samo minimalno pomoč.
Direktor Doma na Krasu Goran Blaško je opozoril, da gre pri DI za prehod na nov način dela, čemur mora slediti tudi koncept dela, s tem pa tudi razporeditev in profil delavcev. Prve stanovanjske skupine je Dom na Krasu v Sežani uvedel že leta 2003. Zaključek projekta deinstitucionalizacije planirajo za leto 2025, pri čemer so velik izziv visoke cene nepremičnin na Primorskem. Cilj je, da se institucija preobrazi v organizacijo storitev v skupnosti. Med težavami, s katerimi se soočajo, je omenil veliko stigmatizacijo duševnih bolezni in pojavljanje civilnih iniciativ, ki nasprotujejo preselitvi uporabnikov v njihovo okolje.
Direktor CUDV Črna na Koroškem Jože Kropivnik je predstavil rezultate projekta DI, ki so ga v CUDV Črna na Koroškem pričeli izvajati 1. 9. 2020. Poudaril je, da so ob spremljanju življenja uporabnikov v manjših skupinah opazili, da so bolj samostojni in učinkoviti pri vsakodnevnih življenjskih opravilih, pa tudi, da se boljše počutijo, so bolj pozitivno naravnani, izražajo hvaležnost, imajo več priložnosti pri kreiranju lastnega življenja. Večje je tudi zadovoljstvo svojcev uporabnikov ter zaposlenih, saj je delo manj stresno in naravnano na večji osebni pristop. Podobne izkušnje je predstavil tudi direktor Zavoda Hrastovec Aleksander Gungl, kjer dezinstitucializacijo izvajajo že 25 let. Z DI mora rasti celotna skupnost, le tako se bomo znebili stigme, je poudaril.
Dr. Andreja Rafaelič z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je opozorila, da so za uspešno DI ključni načrti preobrazbe zavodov, ustrezni lokalni območni načrti, vzpostavitev multidisciplinarnih timov, vlaganje v ljudi in skupnost namesto v zidove ter priprava ustreznega pravnega okvira.
Udeleženci posveta so si ogledali tudi kratek video izkušnje uporabnice storitev Atife Džaferović, ki je najprej živela v bivalni enoti Grosuplje, kjer se je deset uporabnikov z duševnimi oviranostmi naučilo večje samostojnosti, priprave hrane, pospravljanja in podobno. Nato sta se s partnerjem Brankom preselila v stanovanje v zasebni hiši. Video nazorno prikaže, da je izredno pomemben vključujoč odnos in pomoč ostalih v skupnosti. Svojo zgodbo je predstavila tudi uporabnica Nevenka Kos, ki je najprej, po tem, ko je mama ostarela, šest let bivala v zavodu, nato se je s pomočjo podporne osebe lotila iskanja stanovanja, ki je sofinancirano s strani občine, dobila je osebno asistenco in polno zaživela. Opozorila je, da DI in osebna asistenca morata iti z roko v roki ter da načrtovanje brez uporabnikov, ki vedo, kaj potrebujejo, ne more biti učinkovito.
Na posvetu, ki sta ga so-vodila državna svetnica Monika Ažman in državni svetnik Danijel Kastelic, so sodelujoči poudarili:
- da deinstitucionalizacija predstavlja spremembo sistema in družbenega odnosa do ranljivih skupin prebivalstva ter da jo v Sloveniji izvajamo že vrsto let, pri čemer imamo na tem področju še veliko možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj;
- da so predpogoj za uspešno nadaljnjo deinstitucionalizacijo spremembe v družbeni zavesti, zato je ključnega pomena ozaveščanje širše javnosti o pomenu deinstitucionalizacije in vključevanja v družbo, s čimer se zmanjšuje stigma in ustvarjajo pogoji za sprejemanje raznolikosti v skupnosti;
- da brez ustreznega števila kadrov in ustrezno usposobljenega kadra obstaja nevarnost, da bomo z nadaljnjimi procesi deinstitucionalizacije dosegli nasprotno od želenega cilja, ki mora biti izboljšanje življenja uporabnikov;
- da je proces deinstitucionalizacije živ in dolgotrajen proces, ki zahteva kontinuirano spremljanje in evalvacijo, ki omogočata prilagoditve praks in politik za dosego trajnostnih rezultatov;
- da mora proces deinstitucionalizacije temeljiti na spoštovanju človekovih pravic, individualnih potreb ter zagotavljanju pogojev za polno vključevanje v skupnost;
- da razvoj deinstitucionalizacije zahteva sodelovanje vseh ključnih deležnikov - vladnih in nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti, uporabnikov storitev in njihovih družin ter jasno politično vizijo, utemeljeno z vključujočo zakonodajo in stabilnim dolgoročnim financiranjem;
- da institucije s procesom deinstitucionalizacije ne bodo izginile.
Udeleženci posveta so opozorili, da se mora pri oblikovanju politik in sistemskih rešitev na področju DI zagotoviti ozaveščanje o že obstoječih aktivnosti in njihova krepitev, pri čemer je dobre prakse storitev v skupnosti treba ustrezno umestiti v zakonodajo in jih razširiti. Posebno pozornost je treba nameniti širitvi mreže storitev v skupnosti, ki posameznikom omogočajo neodvisno življenje (prilagodljive oblike bivanja, socialno vključevanje, osebna asistenca, psihosocialna podpora, dostop do izobraževanja, zaposlovanja, razvoj digitalnih storitev in telepodpore za zagotavljanje dostopa do storitev v ruralnih in slabše povezanih območjih.…), s poudarkom na sistemskem pristopu k zagotavljanju večje dostopnosti storitev za uporabnike z različnimi potrebami v sodelovanju s strokovno javnostjo. Prehod v nove, deinstitucionalizacirane oblike storitev, mora biti postopen in razvit v sodelovanju z uporabniki. Treba je zagotoviti vire za delovanje mreže podpore, nameniti več pozornosti ustrezni kadrovski podpori in izobraževanju strokovnega in podpornega kadra ter zagotoviti tudi dodatna usposabljanja za delo z zahtevnejšimi uporabniki za strokovne delavce CSD.
Dodatno so opozorili, da je nujna sprememba zakonodaje s področja zaposlovanja na način, da bo le-ta omogočala spekter različnih zaposlitvenih možnosti za vse ljudi z oviranostjo glede na njihove potrebe, ne da bi pri tem izgubili statuse in pravice.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide nato pa še plenum Državnega sveta RS.
***
Na posvetu so sodelovali uporabnici storitev Nevenka Kos in Atifa Džaferović, generalna direktorica Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo mag. Mateja Nagode, predsednica Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji Ivanka Limonšek, predstavnik Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Slavko Bolčevič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič, koordinatorica za invalidsko varstvo v Centru za socialno delo Južna Primorska Mojca Čavničar, Tatjana Romih s Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – zahod, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik, predsednica Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije mag. Jasmina Breznik, vodja podružnice Kralji ulice Maribor Jana Bedrač, direktor Doma na Krasu Goran Blaško, direktor CUDV Črna na Koroškem Jože Kropivnik, direktor Zavoda Hrastovec Aleksander Gungl, dr. Andreja Rafaelič z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, dr. Mojca Urek s Fakultete za socialno delo in mag. Jelena Aleksić, predstavnica Zagovornika načela enakosti.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
***Posnetek je opremljen s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik.
Copyright 2021, Vse pravice pridržane