Kamnica, 29. maj 2025 - Civilna iniciativa ZA Kozjak in Ekološko društvo ZA Kozjak sta novembra 2024 na Državni svet RS, kot zastopnika različnih družbenih interesov, naslovila pobudo za obravnavo problematike projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki je v fazi pripravljalnih del in pridobivanja potrebnih dovoljenj. Predstavniki civilne iniciative in društva so opozorili, da je zaradi pomanjkanja informacij ter odsotnosti odprtega dialoga z odgovornimi institucijami med lokalnim prebivalstvom prisotna vse večja zaskrbljenost glede možnih vplivov projekta na zdravje ljudi, okolje in njihovo premoženje. 

Z omenjeno problematiko se je na svoji 46. seji 10. marca 2025 seznanila Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je predlagala, da z namenom pripomoči k celoviti komunikaciji med investitorjem, državnimi organi in lokalnim prebivalstvom predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič skliče sestanek z vsemi ključnimi deležniki.

Sestanka, ki se je odvil danes v Kulturnem domu Kamnica, so se udeležili: v imenu Državnega sveta RS predsednik Marko Lotrič, državna svetnika Milan Ozimič in Drago Žura ter generalna sekretarka Državnega sveta RS dr. Monika Kirbiš Rojs; v imenu Civilne iniciative Za Kozjak Katja Beck Kos, Jernej Letonja in ostali predstavniki civilne iniciative; mednarodno priznani raziskovalec in fizik prof. dr. Matjaž Perc; v imenu Sveta krajevne skupnosti Kamnica predsednik krajevne skupnosti Simon Hauptman in podpredsednik krajevne skupnosti Janko Heričko; v imenu Mestne občine Maribor župan Saša Arsenovič; v imenu Občine Selnica ob Dravi član delovne skupine za spremljanje gradnje ČHE Kozjak Tadej Gosak in Matjaž Golič; v imenu Dravskih elektrarn Maribor, d. o. o., generalni direktor mag. Damjan Seme, vodja projekta ČHE Kozjak Sandi Ritlop, izvršni direktor za področje razvoja in investicij dr. Boštjan Gregorc in namestnik izvršnega direktorja mag. Andrej Korak; v imenu ELES, d. o. o., vodja službe za pripravo gradenj Uroš Benjamin Iljaž; v imenu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor dr. med., spec. druž. med. Dejan Kupnik; v imenu Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor Igor Kopše, Mateja Cojzer in Jernej Javornik; v imenu Lovske zveze Slovenije podpredsednik LZS in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in strokovni tajnik Lovske zveze Maribor Božidar Kunej; v imenu Podravskega gozdarskega društva Hedvika Jenčič.

Vabljeni predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za naravne vire in prostor, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, županja Občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj, župan Občine Pesnica mag. Gregor Žmak ter Tomaž Orešič so se opravičili.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je uvodoma poudaril, da je sestanek pomemben ne le zgolj za lokalno skupnost v Kamnici, ampak tudi za širše razumevanje, kako v Sloveniji umeščamo velike infrastrukturne projekte v prostor, kako komuniciramo z ljudmi in kako odgovarjamo na pomisleke ljudi, ki jih ti projekti neposredno zadevajo. Poudaril je, da je kot predsednik Državnega sveta RS dolžan prisluhniti različnim interesom v družbi, saj je to temeljna vloga Državnega sveta RS. Pojasnil je, da sestanek ni namenjen sprejemanju odločitev, ampak poslušanju, razumevanju, iskanju skupnih točk ter soočenju različnih mnenj.

Predstavnica Civilne iniciative ZA Kozjak Katja Beck Kos je spomnila, da so na zboru krajanov KS kamnica sprejeli sklepe, s katerimi nasprotujejo gradnji daljnovoda februarja letos. Tudi na zboru občanov Selnice ob Dravi so pred nekaj dnevi gradnji jasno nasprotovali. Investitor do danes ni obvestil prebivalcev, ki se bodo morali izseliti, kljub temu, da je bila javna razgrnitev izvedena leta 2008. Spomnila je tudi na Aarhuško konvencijo, v skladu s katero mora biti javnosti omogočen dostop do okoljskih informacij, sodelovanje pri odločanju in dostop do pravnega varstva.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je poudaril, da elektriko potrebujemo vsi, da ta ni samoumevna in da je bomo potrebovali vsak dan več. Spomnil je, da ČHE Kozjak spada med obnovljive vire energije, h kateri smo se kot država zavezali ter da je bil projekt umeščen v leta 2011 sprejet državni prostorski načrt, kar pomeni, da gre za strateški projekt. Izrazil je željo, da bi regija prispevala k razvoju.

Predsednik Sveta krajevne skupnosti Kamnica Simon Hauptman je poudaril, da je izvoljen kot predstavnik ljudi, ki tukaj živijo, zato mora povedati, da prebivalci daljnovodu odločno nasprotujejo. Kamnica nudi zdravo okolje, zato je tudi otrok vsako leto več in narobe bi bilo v ta del narave posegati z daljnovodom. Zavedajo se, da elektriko potrebujejo vsi, si pa želijo, da se najde vključujoča rešitev.

Član Delovne skupine za spremljanje projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak Občine Selnica ob Dravi Tadej Gosak je spomnil, da je dravska dolina eden glavnih virov električne energije za Slovenijo. Največji poseg zaradi gradnje ČHE Kozjak je predviden na območju Občine Selnica, pri čemer med občani obstaja veliko pomislekov in dvomov, da je ČHE Kozjak najboljša rešitev, zato je zbor občanov Občine Selnica ob Dravi sprejel sklep, s katerim nasprotuje izvedbi projekta.

Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor mag. Damjan Seme je spomnil, da so Dravske elektrarne Maribor 100 % v lasti države, kar pomeni, da so tudi vsi prisotni lastniki. Spomnil je, da smo, kar se električne energije tiče, uvozno odvisni in da si moramo prizadevati za večjo avtonomijo, zato upa, da bodo deležniki lahko našli srednjo rešitev.

Vodja projekta ČHE Kozjak Sandi Ritlop se je strinjal, da je ključno sodelovanje, vključevanje in komunikacija, zato se na Dravskih elektrarnah Maribor pogovarjajo z vsemi zainteresiranimi deležniki. Med drugim je predstavil osnovne podatke že delujoče ČHE Dlouhe Strane na Češkem, ki je primerljiva načrtovani ČHE Kozjak. Pojasnil je, da je v Evropski uniji 184 črpalnih hidroelektrarn ter da gre za preverjeno tehnologijo ter da so bile ključne zahteve civilne iniciative slišane. Zagotovil je, da bodo vse izračune neodvisno preverili. Prav tako bodo preverili, ali obstaja možnost delnega kabliranja, ter ali bi bilo možno odvečni material odvažati z žičnico ter s tem razbremeniti ceste – predvsem pot mimo šole in vrtca. Strinja se, da bi morali prebivalci, ki jih bo izvedba projekta prizadela, ter lokalne skupnosti prejeti nadomestila, a o tem se bo morala opredeliti država.

Vodja službe za pripravo gradenj Uroš Benjamin Iljaž je pojasnil, da ELES sodeluje pri svetovanju in nadzoru in da je v pripravi načrt delne pokablitve daljnovoda. ELES je pripravljen odgovoriti na vsa poslana vprašanja, je dejal.

Fizik in raziskovalec prof. dr. Matjaž Perc se je vprašal, ali obstajajo argumenti za ustavno presojo in izbris ČHE Kozjak iz državnega prostorskega načrta. Spomnil je, da je bila izgradnja ČHE Kozjak (z imenom Kolarjev vrh) predvidena leta 1979, vendar je takratni Vodnogospodarski inštitut v Ljubljani predlagal preučitev varnosti projekta. Predstavil je rezultate raziskave, ki sta jo Legiša in Rajar izvedla leta 1980. Na osnovi te študije je bila takrat sprejeta odločitev, da tega projekta ne bodo izvedli. Izpostavil je nemogočo logistiko gradnje in vpliv na Selnico ob Dravi glede na ogromne količine materiala (mimo šole bi po njegovem izračunu peljalo vsak dan 200-300 tovornjakov). Pojasnil je tudi problem 22 km dolgega 2x4000 kV daljnovoda in opozoril, da različne študije kažejo, da življenje blizu daljnovoda vpliva na zdravje ljudi.

Zdravnik specialist družinske medicine iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Dejan Kupnik je gradnjo projekta označil kot javno-zdravstveni problem. Vprašal se je, kakšno ceno ima pri tem projektu zdravje, kljub razumevanju, da so potrebe po električni energiji velike. Meni, da bi morali javnosti pojasniti vse posledice spremembe ekosistema in spomnil, da številne študije potrjujejo, da gre pri umeščanju elektromagnetnih polj v bližini bivališč ljudi za vplive na bolezenska stanja oziroma obstaja povečano tveganje za zdravje ljudi, med drugim naj bi bila nizkofrekvenčna elektromagnetna polja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije potencialni karcinogen.

Igor Kopše, vodja Območne enote Maribor (Zavod za gozdove Slovenije) je poudaril, da so kot varuhi prostora projektu nenaklonjeni. Poseg naj bi imel za posledico poškodovanje 150 ha gozda, pri čemer bo trajno izgubljenih120 ha gozdov. Zaskrbljujoč vpliv na rastlinsko in živalsko komponento bo imela tudi 20 ha umetna vodna površina. Dodatnih 74 ha gozdov bi trajno izgubili z umeščanjem kablovoda (med drugim tudi mestni gozd, ki ima tudi socialno vlogo).

Podpredsednik Lovske zveze Slovenije in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman je opozoril, da je treba v zakup vzeti vse možne posledice, predvsem v času, ko se projekt izvaja. Dejal je, da ne nasprotujejo projektom, opozarjajo pa, da je treba vse postopke temeljito proučiti in s tem zagotoviti, da bo v naravnem okolju čim manj škode.

Hedvika Jenčič iz Podravskega gozdarskega društva je ocenila, da je glede na skrbno gospodarjenje z gozdovi v preteklosti tak poseg nesprejemljiv. Opozorila je, da bo poseg močno vplival tudi na odpornost gozdov, ki sicer med samo gradnjo ne bodo neposredno prizadeti.

V zaključkih je generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor mag. Damjan Seme poudaril, da spoštuje mnenje vseh pristojnih. Pozval je, da vsi zbrani dajo času čas in počakajo, da vse študije privedejo do rezultatov in nato skupaj poiščejo najboljšo rešitev. Vodja projekta ČHE Kozjak Sandi Ritlop je dejal, da nihče ne trdi, da bi šlo za projekt brez vplivov na okolje, saj takšnih ni in zagotovil, da bo vzporedno s pripravo izvedbene dokumentacije potekala tudi presoja vplivov na okolje.

Pravna svetovalka CI ZA Kozjak in CI ZA Selnico ob Dravi dr. Dominika Švarc Pipan je izpostavila širšo problematiko umeščanja velikih infrastrukturnih projektov v naravo. V imenu zelenega prehoda se izvajajo mnogi postopki in procesi, ki ljudem povzročajo veliko stisko. Spomnila je, da naj bi bil ta prehod pravičen, transparenten in vključujoč in ocenila, da se vse bolj zdi, da so pristopi k zelenemu prehodu diametralno nasprotni od teh načel. Projekti morajo biti taki, da so koristi, ki jih projekti prinašajo dovolj veliki, da odtehtajo stroški in negativni učinki. Spomnila je, da v slovenski zakonodaji niso določeni minimalni odmiki od bivališč ter da obstajajo tudi druge regulatorne pomanjkljivosti. Predstavnike Državnega sveta RS je pozvala, da vložijo presojo ustavnosti in zakonitosti državnega prostorskega načrta v delu, ki se dotika ČHE Kozjak z vidika spoštovanja Aarhuške konvencije in pravice ljudi do čiste pitne vode.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v sklepnem delu ocenil, da so nekateri predlogi, ki so jih predstavili predstavniki Dravskih elektrarn Maribor d. o. o., premik naprej (razmislek o delnem kabliranju, odvozu materiala z žičnico, nadomestila za prebivalce in občine),kar daje vedeti, da so pogovori učinkoviti. Zahvalil se je vsem prisotnim, da so pripravljeni še naprej voditi dialog. Predlagal je, da se pozove Vlado RS oziroma v njenem okviru Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, naj se opredeli, ali gre za projekt, ki je v strateškem interesu države. V povezavi s pozivom dr. Dominike Švarc Pipan je pojasnil, da je zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti instrument, ki ga Državni svet RS ima in ga je v tem mandatu uporabil enajst krat, ter da nima zadržka, da, v kolikor bo zahteva pripravljena, to stori tudi v tem primeru. Predlagal je tudi, da se na naslednjem sestanku, ki bo potekal v Selnici ob Dravi, predstavijo rezultati vseh izvedenih študij povezanih s ČHE Kozjak.