Ljubljana, 11. junij 2025 – Državni svetniki so na 29. seji Državnega sveta Republike Slovenije med drugim obravnavali Predlog zakona o gostinstvu (ZGos-1) – druga obravnava, novelo Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-D), dopolnjeno novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1B) in dopolnjeno novelo Zakona o maturi (ZMat-C). 

Državni svetniki so obravnavali Predlog zakona o gostinstvu (ZGos-1) – druga obravnava, EPA 2005-IX, v osnovni različici. Predlog zakona je predhodno obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt,  turizem in finance, ki je ocenila, da se s predlogom zakona rešuje stanovanjsko problematiko na način, da se posega v panogo turizma na podlagi omejevanja pogojev za oddajo prostorov s strani sobodajalcev. Vsebina zakona namreč ne nakazuje, da gre za zakon o gostinstvu, ampak za zakon o nepremičninah oziroma o sobodajalstvu, saj se na to tematiko nanaša večina ureditve, kljub temu, da slednje predstavlja zgolj ozek segment gostinstva in ne gostinske panoge kot celote. Državni svet ocenjuje, da je predlog zakona škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni. Dodatno Državni svet opozarja, da bo predlog zakona, ki v zvezi s kratkoročnim najemom predvideva 60-dnevne omejitve, obvezna soglasja sosedov, zahteve po spremembi namembnosti, visoke kazni in kratka prehodna obdobja, večini družinam in butičnim kmetijam, ki oddajajo sobe na podeželju, onemogočil izvajanje storitev. Državni svet je ocenil, da se s predloženimi ukrepi ne rešuje problematike dostopnosti stanovanj, temveč povzroča novo gospodarsko in socialno škodo tako posameznikom kot občinam, zato je predlogu zakona odrekel podporo. 

Državni svetniki so obravnavali in odrekli podporo Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-D) – druga obravnava, EPA 2007-IX, ki sta ga Državnemu zboru v obravnavo predložila poslanca Državnega zbora Robert Janev in Jonas Žnidaršič. Državni svet sicer pritrjuje, da je po petindvajsetih letih delovanja prenova KGZS smiselna in nujna, saj mora slednja svoje delovanje prilagoditi spremenjenim razmeram v slovenskem kmetijstvu, vendar takšna prenova ne sme potekati brez sodelovanja kmetov in strokovne javnosti. Državni svet opozarja, da predlog zakona ne prinaša vsebinskih rešitev, temveč z enim samim členom posega v temeljni institucionalni okvir zbornice. Odsotnost predhodne razprave, vključevanja ključnih deležnikov in presoje posledic nakazuje na politični poseg, ki ni strokovno utemeljen. Državni svet odločno nasprotuje predlogu ukinitve obveznega članstva v KGZS, saj meni, da je slednje ključno za reprezentativnost, solidarnost, strokovno delovanje in organiziranost slovenskih kmetov ter za zaščito javnega interesa na področju prehranske varnosti in razvoja podeželja. Državni svet je že v preteklosti nasprotoval poskusom slabitve položaja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V primeru poskusa omejevanja pasivne volilne pravice njenih članov pa je vložil zahtevo za ustavno presojo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I216/23-13 razveljavilo peti odstavek 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 26/08 in 109/23) in s tem pritrdilo stališčem Državnega sveta.

Državni svet je obravnaval dopolnjen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1B) – nujni postopek, EPA 2141-IX. Državni svet se je seznanil, da je matični Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide na 43. njuni seji 5. 6. 2025 upošteval določene pripombe zainteresirane javnosti (npr. glede ureditve področja e-oskrbe in sofinanciranja izvajalcev socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu tudi po 30. 6. 2025; glede upoštevanja kriterijev za prednostno vključitev na čakalno listo za koriščenje nedenarnih pravic do DO), medtem ko nekatera druga odprta vprašanja, na katera so opozorili predstavniki zainteresirane javnosti na seji pristojne komisije Državnega sveta, ostajajo odprta. Državni svet hkrati opozarja, da velik izziv ostaja povezljivost posameznih informacijskih sistemov in baz, kar bi lahko po nepotrebnem podaljševalo postopke in ogrozilo dostopnost do pravic iz dolgotrajne oskrbe. Izpostavlja tudi preobremenjenost in kadrovsko podhranjenost obstoječih sistemov oskrbe, ki se bo z uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe zelo verjetno samo še poglobila, ter vprašanje financiranja sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga sicer ta predlog zakona ne ureja, kljub temu, da ostaja pereče. Posledično je Državni svet predlog zakona podprl in obenem pozval predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da naj ponovno proučijo še ostale pripombe, ki se nanašajo na odprte člene dopolnjenega predloga zakona.

Pod 6. točko dnevnega reda so državni svetniki obravnavali in podprli dopolnjen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi (ZMat-C) – druga obravnava, EPA 2039-IX, katerega poglavitne spremembe se nanašajo na ureditev poklicne mature. Državni svet glede na različna stališča in pojasnila ter izpostavljena vprašanja ugotavlja, da dopolnjen predlog zakona prinaša nekaj novih izzivov za srednje strokovne šole, zlasti glede oblikovanja kurikuluma in organiziranja pouka v 3. in 4. letniku za dijake, ki želijo nadaljevati izobraževanje na univerzitetnih programih. Državni svet tudi opozarja na navedbe predlagatelja, da zakonska novela ne bo imela finančnih posledic za državni proračun oz. druga javnofinančna sredstva, kar ob dejstvu, da trenutni sistem financiranja temelji na financiranju "po glavi dijaka", povzroča nejasnosti glede financiranja dodatnih skupin. Poleg tega izpostavlja vprašanje glede zadostnega števila učiteljev maturitetnih predmetov in njihovega nagrajevanja pri maturitetnih dejavnostih, zagotavljanja ustrezne literature in zadostnega števila ur odprtega kurikuluma za pripravo na maturo. Kljub pomislekom Državni svet ocenjuje, da predlagane rešitve vendarle pomenijo pomemben napredek pri izenačevanju zahtevane ravni znanja dijakov ob vpisu na enovite magistrske študijske programe na univerzitetni ravni, zato predlog zakona podpira, opozarja pa, da predlagane spremembe veljavne zakonodaje same po sebi ne bodo rešile vseh težav, temveč bodo ob implementaciji zakonske novele nujni dodatni premišljeni ukrepi, predvsem glede kadrovskih in finančnih vprašanj. 

Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je DS RS na plenumu obravnaval:

• vprašanje državnega svetnika Marka Lotriča, ki se glasi: Kakšen je strateški pomen Črpalne hidroelektrarne Kozjak za dolgoročno stabilnost elektroenergetskega sistema Slovenije in zanesljiv ter prilagodljiv sistem shranjevanja električne energije in ali je ta pomen res tolikšen, da upravičuje izvedbo projekta kljub nasprotovanju lokalnega prebivalstva in okoljskim pomislekom? Državni svetnik je pojasnil, da projekt Črpalne hidroelektrarne Kozjak s pripadajočim daljnovodom 2x400 kV predstavlja enega največjih infrastrukturnih energetskih projektov v Sloveniji, ki v javnosti, še posebej med prebivalci lokalnih skupnostih, ki jih predvideni posegi neposredno zadevajo, sproža številna vprašanja in pomisleke. Ponovna aktivacija projekta je med prebivalci, predvsem na območjih Kamnice v Mariboru in Selnice ob Dravi, kjer naj bi potekali ključni gradbeni posegi, pa tudi širše v civilni družbi, ki projekt ocenjuje kot sporen z vidika pravice do zdravega in varnega življenjskega okolja, sprožila zaskrbljenost. Na pobudo Civilne iniciative ZA Kozjak se je s projektom seznanila Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je ocenila, da je pri umeščanju velikih infrastrukturnih projektov nujna odprta in odgovorna komunikacija med vsemi deležniki ter upoštevanje pomislekov ljudi, ki jih ti projekti neposredno zadevajo. Predsednik Državnega sveta je zato, na predlog pristojne komisije Državnega sveta, 29. maja 2025 v Kamnici sklical sestanek vseh ključnih deležnikov z namenom celovite obravnave odprtih vprašanj ter iskanja rešitev, ki bodo v večji meri usklajene z družbenimi in okoljskimi potrebami lokalnega okolja. Kljub vloženim naporom se stališča med predstavniki civilne iniciative in investitorji niso zbližala, investitorji pa so med drugim poudarili, da pričakujejo, da se Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo jasno opredeli glede strateškega pomena projekta ČHE Kozjak, saj je to ključno za usmerjanje nadaljnjih postopkov. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, podprli.

Foto in video: Benjamin Beci/DS RS.