Preskoči na glavno vsebino

Splošno

V Državnem svetu so zastopani različni družbeni interesi. Lokalni in funkcionalni interesi se v Državnem svetu medsebojno soočajo na institucionaliziran način.
Funkcija državnega svetnika je častna. To pomeni, da noben državni svetnik, razen predsednika, svoje funkcije ne opravlja poklicno.
V okviru slovenskega ustavnega sistema lahko Državni svet, ki predstavlja zgornji dom slovenskega parlamenta, uvrstimo med svetovalne in nadzorne institucije.
Ustava glede načina oblikovanja Državnega sveta določa, da se Državni svet oblikuje z volitvami, ne ureja pa načina volitev. 98. člen Ustave določa, da volitve v Državni svet ureja zakon.
Državni svet ima 40 članov, ki so organizirani v petih interesnih skupinah po posameznih področjih. Vsaka interesna skupina izvoli izmed svojih članov vodjo, ki vodi in organizira delo ter sklicuje in vodi njene seje.
Državni svet ima stalna in občasna delovna telesa, v katerih morajo biti ustrezno in enakopravno zastopani predstavniki interesnih skupin. Državni svet ustanovi komisije s Sklepom o ustanovitvi in nalogah komisij Državnega sveta.
Državni svet sklepa, če je na seji navzoča večina članov, odloča pa z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če z Ustavo ali s poslovnikom ni določena drugačna večina.
Ker slovenska Ustava ureja vprašanja v zvezi s predstavniškim telesom, še posebej v zvezi z Državnim svetom, dokaj skopo, ponekod pa celo pomanjkljivo, so bila v urejanje zakonodajalcu prepuščena nekatera pomembna vprašanja.

Dvorana Državnega sveta oziroma mala dvorana slovenskega parlamenta je bila prenovljena leta 2019.