Preskoči na glavno vsebino

Pravne podlage

Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti in okvirno opredeljuje:

  • sestavo Državnega sveta (96. člen),
  • pristojnosti (97. člen),
  • volitve (98. člen),
  • odločanje (99. člen),
  • nezdružljivost funkcije in imuniteto (100. člen), in
  • poslovnik Državnega sveta (101. člen).

Ker slovenska Ustava ureja vprašanja v zvezi s predstavniškim telesom, še posebej v zvezi z Državnim svetom, dokaj skopo, ponekod pa celo pomanjkljivo, so bila v urejanje zakonodajalcu prepuščena nekatera pomembna vprašanja. V Ustavi je določeno, da organizacijo Državnega sveta uredi poseben zakon, zato je bil leta 1992 sprejet Zakon o Državnem svetu, ki je uredil tudi mnoga vprašanja, ki bi jih morala urejati Ustava. V Zakonu o Državnem svetu so tudi urejeni le nekateri vidiki razmerij med obema domovoma, saj je Zakon o Državnem svetu področni zakon, ki prvenstveno ureja volitve v Državni svet in njegovo ureditev. Ker je zakonska ureditev Državnega sveta prav tako pomanjkljiva, morata številna vprašanja urejati poslovnika obeh domov. Tako na podlagi Ustave in Zakona o Državnem svetu določa organizacijo in način delovanja Državnega sveta tudi Poslovnik Državnega sveta, medtem ko razmerja med Državnim zborom in Državnim svetom ureja Poslovnik Državnega zbora.

Poleg Ustave, Zakona o Državnem svetu in poslovnikov obeh domov, status in delovanje Državnega sveta ter pravice in obveznosti njegovih članov opredeljujejo še: