Državni svetniki so voljeni za dobo petih let.
Funkcija državnega svetnika je častna. To pomeni, da noben državni svetnik, razen predsednika, svoje funkcije ne opravlja poklicno. Državni svetniki so namreč še vedno zaposleni na delovnem mestu, ki so ga opravljali do izvolitve v funkcijo člana Državnega sveta. Edini državni svetnik, ki svojo funkcijo opravlja poklicno, je predsednik Državnega sveta, saj je Ustavno sodišče ugotovilo, da je za učinkovito delo Državnega sveta treba zagotoviti stalno razpoložljivost predsednika. Le na tak način se lahko Državni svet pravočasno odzove na aktivnosti Državnega zbora.
Državni svetniki za opravljeno delo prejemajo ustrezno plačilo, in sicer sejnine za udeležbo na sejah Državnega sveta in njegovih delovnih teles. Imajo pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Predsednik Državnega sveta, ki svojo funkcijo opravlja poklicno, na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju prejema plačo, ki je uvrščena v 64. plačni razred in je torej skoraj enaka plači, ki jo prejema predsednik Državnega zbora.
Prenehanje mandata
Državnemu svetniku preneha mandat, če:
- izgubi volilno pravico,
- postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
- je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
- nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo člana Državnega sveta,
- odstopi, ter
- v drugih primerih, ki jih določa zakon.
Državnemu svetniku preneha mandat z dnem, ko Državni svet ugotovi, da so nastali omenjeni razlogi. V primeru iz tretje alinee pa članu Državnega sveta mandat ne preneha, če Državni svet sklene, da lahko opravlja funkcijo.
Nezdružljivost funkcije
Nezdružljivost funkcije državnega svetnika pomeni, da državni svetniki ne morejo hkrati opravljati več funkcij, saj bi lahko pri tem prišlo do morebitnih izkoriščanj, zlorab javnih funkcij ali položaja funkcionarja. Nezdružljivost funkcije je za državne svetnike določena ozko, saj so državni svetniki predstavniki interesov in svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Natančneje, 100. člen Ustave in 61. člen Zakona o Državnem svetu določata, da funkcija državnega svetnika ni združljiva s funkcijo poslanca Državnega zbora ali z drugo funkcijo v državnih organih. Državnemu svetniku, ki nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo člana Državnega sveta, preneha mandat z dnem, ko nastopi to funkcijo.
Državni svetniki so v državnih organih lahko zaposleni le kot uradniki, ne kot funkcionarji, v organih lokalnih skupnosti pa smejo poklicno opravljati vse funkcije. Pridobitno dejavnost smejo opravljati v zasebne namene. Tako državni svetniki lahko opravljajo funkcije na lokalni ravni (na primer župan, podžupan) ali so zaposleni na različnih delovnih mestih (na primer predsedniki in člani uprav gospodarskih družb, zdravniki, učitelji, profesorji, predsedniki sindikatov, direktorji zbornic in podobno).
Imuniteta
Imuniteta pomeni pravico oziroma privilegij posameznika, da je izvzet iz uporabe posameznih pravnih predpisov. Gre za pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost tistega, ki ima imuniteto. Namen imunitete je omogočiti predstavniškemu telesu neodvisno in nemoteno delovanje, saj institut imunitete zagotavlja pravno varnost in neodvisnost pri opravljanju funkcije.
Imuniteta državnih svetnikov je urejena v 100. členu Ustave, ki določa, da državni svetniki uživajo enako imuniteto kakor poslanci in da o imuniteti odloča Državni svet. Nadalje institut imunitete opredeljuje tudi 60. člen Zakona o Državnem svetu, ravnanje in postopke Državnega sveta za odvzem ali vzpostavitev imunitete pa Poslovnik Državnega sveta (85. - 92. člen). Državni svetnik uživa imuniteto od potrditve do prenehanja mandata. Imunitete torej ne pridobi z izvolitvijo v Državni svet, ampak šele s potrditvijo mandata.
Ustava in Zakon o Državnem svetu določata, da institut imunitete obsega:
- poklicno imuniteto, ki pomeni, da državni svetnik ni kazensko odgovoren za mnenje in glas, ki ga izreče na sejah Državnega sveta ali njegovih delovnih teles. Poklicna imuniteta državnega svetnika je absolutna, saj izključuje kazensko odgovornost državnega svetnika tako v času opravljanja funkcije kot tudi po izteku mandata.
- procesno imuniteto, ki pomeni, da državni svetnik ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja Državnega sveta, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana zaporna kazen nad pet let. Pri tem je treba poudariti, da imuniteta državnega svetnika varuje le pred kazenskim postopkom, ne pa tudi pred drugimi postopki, kot so prekrškovni ali disciplinski postopki in podobno. Procesna imuniteta državnega svetnika je relativna, saj ga varuje le toliko časa, dokler traja njegov mandat v Državnem svetu.
Državni svet lahko prizna imuniteto tudi državnemu svetniku, ki se nanjo ni skliceval ali je bil zaloten pri že omenjenem kaznivem dejanju. Če je to potrebno za opravljanje funkcije Državnega sveta, sme Državni svet vzpostaviti imuniteto državnemu svetniku tudi, če se le-ta nanjo ni skliceval.