Ustava glede načina oblikovanja Državnega sveta določa, da se Državni svet oblikuje z volitvami, ne ureja pa načina volitev. 98. člen Ustave določa, da volitve v Državni svet ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. V skladu s tem Zakon o Državnem svetu vsebuje splošne določbe o volitvah v Državni svet in volilne postopke za volitve predstavnikov posameznih interesov.
Državni svetniki, ki predstavljajo zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, so izvoljeni prek posrednih volitev v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih, prek predstavnikov (elektorjev) v volilnih telesih. Natančneje, državne svetnike voli več interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti, pri čemer volilno telo sestavljajo izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti. Način izvolitve teh predstavnikov je prepuščen interesnim organizacijam oziroma lokalnim skupnostim. Zakonsko so urejena le temeljna merila za to, koliko predstavnikov pripada posamezni organizaciji. Vsaka organizacija oziroma druga organizacijska oblika interesnega združenja voli po enega predstavnika, ostali predstavniki pa so voljeni sorazmerno s številčnostjo članov vsake organizacije posebej. Volitve se izvajajo po načelu enakopravnosti vseh volilnih subjektov, ker pa se subjekti po številu članov razlikujejo, imajo glede na zakonsko določeno merilo tudi pravico do dodatnih predstavnikov v volilnem telesu. V tem primeru se torej volitve opravijo po posebej za volitve izvoljenih predstavnikih.
Posredne volitve omogočajo tesnejšo povezanost med člani interesnih skupin in njihovimi predstavniki kot neposredne volitve. Prav iz tega razloga pri takih volitvah ni potrebno predstavništvo političnih strank, vendar pa politični vpliv ni povsem izključen iz delovanja Državnega sveta. Največji vpliv imajo politične stranke prek državnih svetnikov, ki so predstavniki lokalnih interesov, saj le-te volijo predstavniška telesa lokalne skupnosti, ki se oblikujejo na podlagi splošnih volitev, na katerih imajo politične stranke odločujočo vlogo. Mnogo manjši vpliv kot pri predstavnikih lokalnih interesov pa ima politika pri predstavnikih funkcionalnih interesov.
Volilna pravica
Tudi ureditev aktivne volilne pravice za volitve v Državni svet predstavlja posebnost, saj se razlikuje od aktivne volilne pravice za volitve v Državni zbor, Predsednika republike ter predstavnike lokalnih skupnosti. Državni svetniki namreč niso voljeni na podlagi splošne volilne pravice. Ker je Državni svet predstavništvo posamičnih družbenih interesov je razumljivo, da volilne pravice pri volitvah Državnega sveta ne morejo imeti vsi državljani, ki imajo sicer volilno pravico za volitve v Državni zbor, temveč jo imajo samo člani interesnih skupin, ki jim je ustavno zagotovljeno zastopstvo v Državnem svetu.
Pravico voliti in biti voljen za državnega svetnika ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pri tem je volilna pravice še ožje opredeljena - posebno volilno pravico za vsako interesno skupino oziroma lokalno skupnost določa zakon. Pravico voliti in biti voljeni za predstavnike:
- funkcionalnih interesov (torej predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter negospodarskih dejavnosti) imajo osebe, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju. Državne svetnike teh interesnih skupin volijo pod enakimi pogoji kot državljani Slovenije tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost ali so v delovnem razmerju, nimajo pa pravice biti voljeni za državne svetnike.
- lokalnih interesov imajo osebe s stalnim prebivališčem v volilni enoti.
Aktivno volilno pravico za volitve predstavnikov funkcionalnih in lokalnih interesov Državnega sveta lahko delimo na posredno in neposredno. Pri volitvah predstavnikov funkcionalnih interesov imajo posredno aktivno volilno pravico le predstavniki interesnih organizacij oziroma člani organa znotraj interesne organizacije (na primer senat univerze, izvršilni odbor, upravni odbor), ki ima pristojnost izvoliti osebe v volilno telo. Neposredno aktivno volilno pravico pa imajo izvoljene osebe v volilnem telesu - elektorji.
Aktivna volilna pravica pri volitvah predstavnikov lokalnih interesov je še bolj kompleksna kot pri volitvah funkcionalnih interesov. Posredno aktivno volilno pravico pri volitvah predstavnikov lokalnih interesov Državnega sveta imajo v širšem smislu vsi volivci, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti za te volitve; torej vse osebe, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta v posamezni občini iz te volilne enote. V ožjem smislu imajo posredno aktivno volilno pravico člani občinskega sveta, neposredno aktivno volilno pravico pa imajo elektorji, ki jih občinski sveti posamezne volilne enote izvolijo v volilno telo za volitve članov Državnega sveta.
Razpis volitev
Splošne volitve v Državni svet razpiše predsednik Državnega zbora najprej stopetintrideset dni in najkasneje petinsedemdeset dni pred iztekom petletnega mandata. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot devetdeset dni in ne manj kot šestdeset dni.
Nadomestne volitve
Nadomestne volitve, na katerih se voli samo posamezne državne svetnike, če jim preneha mandat pred iztekom mandatne dobe Državnega sveta, se opravijo najkasneje petinsedemdeset dni po prenehanju mandata člana Državnega sveta.
Volitve predstavnikov funkcionalnih interesov
18 državnih svetnikov, ki so predstavniki funkcionalnih interesov, izvolijo na volilnih zborih predstavniki volilnega telesa (elektorji), katere izvolijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili.
Kandidate za državne svetnike določijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili:
- 4 državne svetnike (predstavnike delodajalcev) volijo gospodarske zbornice in združenja delodajalcev;
- 4 državne svetnike (predstavnike delojemalcev) volijo reprezentativni sindikati;
- 4 državne svetnike (predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev) volijo poklicne organizacije kmetov (dva predstavnika kmetov), poklicne organizacije obrtnikov (enega predstavnika obrtnikov) in poklicne organizacije drugih samostojnih poklicev (enega predstavnika samostojnih poklicev);
- 6 državnih svetnikov (predstavnikov negospodarskih dejavnosti) volijo univerze, visoke in višje šole (enega predstavnika), poklicne organizacije pedagoških delavcev (enega predstavnika za področje vzgoje in izobraževanja), poklicne organizacije raziskovalcev (enega predstavnika za področje raziskovalne dejavnosti), poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev (enega predstavnika za področje kulture in športa), poklicne organizacije zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (enega predstavnika za področje zdravstva) in poklicne organizacije strokovnih delavcev na področju socialnega varstva (enega predstavnika za področje socialnega varstva).
Po načelu relativne večine pripada mandat tistemu kandidatu, ki dobi največ glasov. Če dva ali več kandidatov dobi enako število glasov, odloči o izvolitvi žreb.
Volitve predstavnikov lokalnih interesov
22 državnih svetnikov, ki so predstavniki lokalnih interesov, izvolijo lokalne skupnosti. Za volitve predstavnikov lokalnih interesov se oblikuje največ 22 volilnih enot za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Slovenija je bila z Zakonom o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet razdeljena na 22 volilnih enot, ki predstavljajo zemljepisno, zgodovinsko in interesno zaokrožena območja.
V vsaki volilni enoti se oblikuje volilno telo, ki ga sestavljajo:
- člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, če se državni svetniki volijo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti;
- izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če se državni svetniki volijo v volilni enoti, ki obsega območje dveh ali več lokalnih skupnosti. Predstavnike lokalnih skupnosti izvolijo njihovi predstavniški organi.
Predstavniški organi lokalne skupnosti (sveti občin) sprejemajo pravila, na podlagi katerih volijo svoje predstavnike v volilna (elektorska) telesa in kandidate za člane Državnega sveta. Elektorje in kandidate za Državni svet volijo sveti občin na tajnem glasovanju. Vsaka lokalna skupnost (občina) lahko predlaga enega kandidata za državnega svetnika. Vsaki občini pripada eno mesto v elektorskem telesu ne glede na število prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000 prebivalcev pa še po eno.
Po načelu relativne večine pripada mandat tistemu kandidatu, ki dobi največ glasov. Če dva ali več kandidatov dobi enako število glasov, odloči o izvolitvi žreb.