Poklici prihodnosti

 

Trg dela se hitro spreminja, saj razvoj umetne inteligence, avtomatizacija in zelene tehnologije preoblikujejo povpraševanje po znanjih in kompetencah. Nekateri poklici izgubljajo na pomenu, medtem ko se pojavljajo novi, bolj iskani poklici prihodnosti. Ob tem narašča pomen mehkih veščin, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnost, digitalna pismenost in sposobnost prilagajanja spremembam. Interdisciplinarno znanje postaja ključno za uspeh na sodobnem trgu dela, saj kompleksni izzivi zahtevajo povezovanje različnih področij.

Delodajalci poleg formalne izobrazbe vse bolj cenijo praktične izkušnje, inovativnost in proaktivnost posameznika. Prav tako se spreminjajo oblike dela – vse več je fleksibilnih zaposlitev, projektnega dela in dela na daljavo, kar zahteva drugačne pristope k zaposlovanju in izobraževanju.

Povezovanje šolstva in gospodarstva ima ključno vlogo pri razvoju družbe in konkurenčnega gospodarstva. Izobraževalni sistem mora učinkoviteje odgovarjati na potrebe trga dela, da bi mladi pridobili uporabna znanja in veščine, ki jih gospodarstvo dejansko potrebuje. Hkrati mora gospodarstvo aktivno sodelovati pri oblikovanju izobraževalnih programov ter spodbujati razvoj talentov. Možnosti sodelovanja so številne – od praktičnega usposabljanja in delovnih izkušenj do razvoja študijskih programov, štipendij, mentorstva ter raziskovalnega povezovanja.

Kateri poklici bodo ključni v prihodnosti? Kljub gospodarskim spremembam ostaja izrazita potreba po strokovnjakih s področja naravoslovja, tehnike, informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja. Pomanjkanje usposobljenih kadrov v teh panogah ni posledica povečanega odpiranja delovnih mest, temveč preusmeritve velikega števila mladih v družboslovne smeri, kar je povzročilo neravnovesje na trgu dela. Ob tem narašča tudi pomen novih poklicev, povezanih z digitalizacijo, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in trajnostnimi rešitvami.

Na posvetu je bilo skupaj s ključnimi deležniki – predstavniki šolstva, gospodarstva, inovativnih podjetij in zakonodajalcev – podali rešitve za boljše usklajevanje izobraževanja in potreb trga dela. Predstavljeni so bili uspešni primeri sodelovanja med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom ter razpravljali o prihodnjih izzivih in priložnostih.

Uvodoma so vse navzoče na posvetu nagovorili:

  • Marko LOTRIČ, predsednik Državnega sveta RS
  • dr. Igor PAPIČ, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije
  • Luka MESEC, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • mag. Andrej SOTOŠEK, državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje

Sledile so predstavitve, ki so jih podali: 

  • prof. dr. Franci DEMŠAR, direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu; Analiza zaposlvosti diplomantov
  • prof. dr. Rok STRAŠEK, prorektor Univerze na Primorskem; Vloga univerze pri kreiranju bodočih poklicev
  • prof. dr. Blaž ZUPAN, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko; Med zanikanjem in priložnostjo: slovenska pot k vedenju in uporabi UI
  • dr. Uroš OCEPEK, učitelj strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje; Zakaj so zasavski dijaki v prednosti pred drugim? Študija primera vpeljave umetne inteligence na STPŠ Trbovlje
  • Vesna NAHTIGAL, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije; Inovacije in razvoj kadrov: Ključ do globalne konkurenčnosti«
  • Andrej ZORKO, Izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog; Sindikati in prihodnost dela
  • Miro SMREKAR, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Novi poklici in pogoji dela

Po kratkem odmoru je sledila drugi del predstavitev, s področja POTREB IN PRIČAKOVANJ PODJETIJ, ki so jih podali:

  • mag. Lijana KOCBEK, Manager klub Ptuj; KLJUČNI IZZIVI PRIHODNOSTI DELA; Hitrejše prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam gospodarstva in  zagotavljanje dolgoročne globalne konkurenčnosti
  • Hubert KOSLER, direktor, Yaskawa Slovenia
  • Valter LEBAN, predsednik uprave, Kolektor

Na koncu je sledila še razprava, prav tako so bili oblikovali zaključki posveta, ki so bili tudi podani.

Posvet je povezoval državni svetnik Jože Smole.

 

GRADIVA: