Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov sta pripravila posvet z naslovom Prihodnost Evropske unije - federalna ali konfederalna. Posvet je tekel v okviru sklopa razprav na temo: Izzivi slovenske zunanje politike v zaostrenih mednarodnih okoliščinahv petek, 12. junija 2026, ob 13.00 uri v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana. Dogodek predstavlja tretji in zaključni del posveta pod krovnim naslovom »Izzivi slovenske zunanje politike v zaostrenih mednarodnih okoliščinah«. Prvi posvet, posvečen prihodnosti transatlantskih odnosov in zavezništva NATO, je bil 6. maja 2026, drugi, o usodi univerzalnega multilateralizma, pa 26. maja 2026. Namen posveta je odziv na izjemno negotove in zaostrene mednarodne razmere teroblikovanje ocen, predlogov in možnih rešitev za slovensko zunanjo politiko. Cilj razprave je pripraviti strokovno utemeljene usmeritve in stališča za slovensko zunanjo politiko, ob zavedanju potrebe po doseganju širšega nacionalnega soglasja. Živimo v času negotovosti in nepredvidljivosti, ko postaja jasno, da se obstoječa mednarodna ureditev postopoma razkraja. To pomembno vpliva tudi na položaj Evropske unije (EU), ki se zaradi negotovosti glede prihodnosti transatlantskega zavezništva sooča tako z novimi izzivi kot tudi s potrebo po hitrejšem prilagajanju novim globalnim razmeram.
Projekt evropske integracije ostaja najpomembnejši in najuspešnejši projekt sodobne Evrope. EU tudi za Slovenijo predstavlja pomembno vrednoto, ki jo je treba ohraniti in krepiti. Za Slovenijo je bistveno, da prihodnji razvoj Unije temelji na skupnih evropskih vrednotah liberalne demokracije ter na enakopravnosti držav članic ob zagotavljanju čim boljših pogojev za njihov vsestranski razvoj. Pri razmisleku o prihodnosti EU je treba najprej oceniti njen položaj v spreminjajoči se globalni ureditvi ter opredeliti ključne politične, gospodarske in geostrateške izzive. Osrednje vprašanje ostaja, kako nadaljevati projekt evropske integracije tako, da bo EU ohranila kakovost evropskega načina življenja ter hkrati postala močnejša, učinkovitejša in vplivnejša akterka v globalnem geostrateškem prostoru. To zahteva krepitev institucij EU ter novo ravnotežje med nacionalnimi in nadnacionalnimi pristojnostmi, zlasti na področju fiskalne politike in odločanja v EU. Vsi ti procesi predstavljajo pomemben izziv tudi za slovensko zunanjo politiko in družbo kot celoto. Ključno vprašanje zato ostaja, kako naj se Slovenija na te spremembe odzove in ob tem oblikuje čim širše nacionalno soglasje o svojih strateških usmeritvah.
Uvodne nagovore so podali:
- Marko LOTRIČ, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije
- Bojan KEKEC, predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve
- Ivo VAJGL, predsednik Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov
V panelu, ki je nosil naslov PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE – federalna ali konfederalna, sta s svojim referati nastopila:
- red. prof. dr. Mojmir MRAK, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- izr. prof. dr. Matjaž NAHTIGAL, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management
Sledila je razprava in zaključki posveta.
Posvet sta vodila Roman KIRN, član Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov, in Bojan KEKEC, predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.
GRADIVA: