Slovenija stoji na cestah: Kakšne bodo rešitve tega vedno bolj perečega problema?

 

Državni svet Republike Slovenije je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o trenutni prometni situaciji, s katero se v zadnjih letih srečujemo na slovenskih cestah. Še posebej skrb zbujajo vedno daljši prometni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerskem, dolenjskem in primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri v šestpasovnice, se to ni zgodilo. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 km. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor.

Žal se krepko zamuja tudi s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano ali med Koprom in Ljubljano premagajo v 50 minutah.

Kje smo torej danes, po skoraj petnajstih letih od prvih opozoril prometne stroke glede prihajajočega prometnega kolapsa, v katerem smo se sedaj znašli? Kakšne korake načrtujejo pristojni za rešitev nastale situacije?

Na vsa ta vprašanja so poskušali najti odgovore na posvetu.

V uvodnem delu so pozdravne nagovore podali:

  • Marko LOTRIČ, predsednik Državnega sveta
  • Vesna NAHTIGAL, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije
  • Blaž CVAR, predsednik Obrtne zbornice Slovenije
  • Mitja GORENŠČEK, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in državni svetnik

V prvem delu so svoje predstavitve podali:

  • Dr. Peter LIPAR, predstojnik Prometno-tehničnega inštituta FGG UL in član SSIG pri GZS
  • Mag. Andrej RAJH, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
  • Mag. Miran GAJŠEK, državni sekretar, Ministrstvo za naravne vire in prostor
  • Uroš VAJGL, državni sekretar, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
  • Mag. David SKORNŠEK, predsednik uprave, DARS d.d.
  • Dr. Peter VERLIČ, direktor, Prometni institut Ljubljana d.o.o.
  • Dr. Maja FOŠNER, Fakulteta za logistiko UM
  • Andrej JAN, direktor PNZ d.o.o. Ljubljana
  • Peter PIŠEK, podpredsednik OZS in predsednik sekcije za promet pri OZS
  • Robert SEVER, direktor GZS – Združenja za promet
  • Mag. Slovenko HENIGMAN, direktor GZS – Združenja za svetovalni inženiring

Predstavniki gospodarstva so podali svoje poglede:

Sledla je okrogla miza na kateri so sodelovali: 

  • Mag. Andrej Rajh, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
  • Mag. Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
  • Mag. David Skornšek, predsednik uprave, DARS d.d.
  • Dr. Peter LIPAR, predstojnik Prometno-tehničnega inštituta FGG UL in član SSIG pri GZS
  • Andrej JAN, direktor PNZ d.o.o. Ljubljana
  • Mag. Jure KOSTANJŠEK, generalni sekretar AMZS
  • Peter PIŠEK, podpredsednik OZS in predsednik sekcije za promet pri OZS
  • Mag. Gregor FICKO, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala

V zaključnem delu je potekala razprava in v zaključnem delu so bili podani tudi ZAKLJUČKI POSVETA. 

Posvet in okroglo mizo je povezoval novinar in publicist Slavko BOBOVNIK.

Gradiva: