Zaradi pojava digitalizacije tudi avdiovizualni mediji tehnološko hitro napredujejo, nastajajo in razvijajo se nove pojavne oblike, kot so Netflix, Disney+ in YouTube. Ljudje vse manj gledajo klasično televizijo in raje izbirajo vsebine na zahtevo ter pretočne storitve. Pomembno vlogo pri tem ima umetna inteligenca, ki omogoča prilagajanje vsebin posameznim uporabnikom.
Glavni trendi na področju televizije prihodnosti so usmerjeni v uporabo umetne inteligence za razvoj novih storitev in naročniških modelov, v napredne tehnologije, kot sta 5G in virtualna resničnost, ter v povezovanje pretočnih vsebin z interaktivnimi izkušnjami (npr. Netflix House, kjer uporabniki vstopajo v virtualne svetove serij).
Umetna inteligenca omogoča boljša priporočila, samodejno prevajanje in celo ustvarjanje novih vsebin. Širokopasovna omrežja izboljšujejo uporabniško izkušnjo in omogočajo razvoj novih interaktivnih oblik, ki se uporabljajo v športu, izobraževanju in zabavi. Velika podjetja vlagajo v lastno produkcijo takšnih vsebin, kar povečuje konkurenco in raznolikost. Pomembna postajajo tudi vprašanja avtorskih pravic, zaščite podatkov in lokalnih vsebin. Platforme se srečujejo z izzivi, kot so piratstvo, lažne novice in zagotavljanje varnosti uporabnikov. Kje je Slovenija na tem področju? Tudi nato vprašanje je skušal odgovoriti pričujoči posvet.
Posvet sta povezovala dr. Jurij F. Tasič, predsednik Sveta za radiodifuzijo in Jožef Školč, član Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.
Uvodna nagovora sta imela:
- Marko LOTRIČ, predsednik Državnega sveta
- dr. Jurij F. TASIČ, predsednik Sveta za radiodifuzijo
Predavanja so pripravili:
- Andrej TROJER, RTV Slovenija, vodja OE Oddajniki in zveze: Distribucija programov v 21. stoletju
- Luca BORZATTA, Ljubomir PAVASOVIĆ, Telekom Slovenije: Digitalna televizija med infrastrukturo in vsebino: NEO kot platforma prihodnosti
- dr. Vitomir ŠTRUC, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko: Interaktivne in uporabniku prilagojene storitve
- dr. Klemen PEČNIK, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko: Zagotavljanje dostopnosti s tehnologijami hibridne televizije
- mag. Miran NIKOLIČ, mag. Matjaž BERIČIČ, Telekom Slovenije: Arhitektura sodobne IP TV (NEO) in vpetost v infrastrukturo telekomunikacijskega operaterja
- dr. Marko TKALČIČ, Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije:Inteligentni priporočilni mehanizmi
- dr. Matevž PESEK, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko: Umetna inteligenca za dostopnost in upravljanje zbirk
- Katarina BRANISELJ, Planet TV: Televizija v dobi tehnološkega napredka: etični premisleki in položaj majhnih jezikovnih okolij
- Mateja VODEB, RTV Slovenija, vodja Službe za dostopnost: Izzivi zagotavljanja tehnik dostopnosti v programih RTV Slovenija in odzivi uporabnikov
Po odmoru je sledila okrogla miza, na kateri so se dotaknili naslednjih tem:
- Smotrnost številnih ločenih fiksnih omrežnih infrastruktur
- Vloga javnih medijev v digitalni dobi
- Družbeni aspekti celostnega razvoja televizije in njenih sistemov
- Vpliv televizije s psihološkega in osebnostnega vidika na družbož
- Mali ustvarjalec med velikimi uporabniki
Na okrogli mizi, ko jo je moderirala Mateja Grmek, sekretarka Sveta za radiodifuzijo, so sodelovali:
- Vesna PRODNIK, Telekom Slovenija
- Martin NAHTIGAL, medijski strokovnjak
- dr. Boštjan Marko TURK, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
- dr. Kristijan MUSEK LEŠNIK, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem
- Tomaž GRUBAR, Produkcijska skupina Mangart, d. o. o. / Gospodarsko interesno združenje slovenskih neodvisnih avdiovizualnih producentov
Ob koncu posveta je sledila razprava in zaključki.
Gradiva: