Preskoči na glavno vsebino

Ugrabljena avtonomija vzgojno izobraževalnega sistema

 

Vzgojno izobraževalni zavodi se soočajo z vedno pogostejšimi intenzivnim poseganjem zunanjih deležnikov neposredno v izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa. Zunanji deležniki brez zadržkov posegajo na področje strokovnega delovanja učiteljev in vodstev, pri čemer jih največkrat vodijo zahteve po prilagajanju sistema njihovim individualnim interesom. Obseg in intenziteta pritiskov vedno bolj vpliva na strokovno delo zaposlenih, kakovost izvajanja vzgojno izobraževalnega procesa in delovanje zavodov.

Ker je opisana problematika pogosto prezrta in odrinjena na stran, je cilj posveta osvetliti težave pri avtonomiji izvajanja vzgojno izobraževalnega dela s katerimi se dnevno soočajo v zavodih. Cilj predstavitve problematike širši javnosti je bil spodbuditi odločevalce k hitrejšemu in odločnejšemu ukrepanju na tem področju, ki začenja usodno posegati v delovanje vzgojno izobraževalnega sistema. Skozi predstavitve so bili podani tudi konkretni predlogi, s katerimi bo lahko Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poseglo v reševanje in urejanje problematike, pri čemer bo osnova postavitev novih temeljev vzgojno izobraževalnega dela z celostno zakonodajno ureditvijo tega področja.

Posvet sta povezovala predsednik Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Branimir ŠTRUKELJ in predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor PEČAN.

 

Pozdravni nagovor je imel:

  • Marko LOTRIČ, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije

 

Predstavitve so pripravili:

  • Roman BRUMŠEK, ravnatelj OŠ Škofljica: ŠOLA V VERIGAH
  • Gregor PEČAN, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije: MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO
  • Sašo BOŽIČ, ravnatelj OŠ Mengeš: ZAKONODAJA IN VIZ ZAVODI
  • Matija HORVAT, ravnatelj OŠ Matije Čopa Kranj: AVTONOMIJA V VIZ
  • Aleksander ŠTERMAN, ravnatelj OŠ Ormož: SLOVENSKA ŠOLA JE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
  • Alen KOFOL, ravnatelj OŠ Sežana: ŠOLA BREZ RAVNATELJA

 

Sledila je razprava in zaključki. 


 

Gradiva: