Cilj energetske in podnebne politike je podnebna nevtralnost do 2050 z izboljšanjem energetske učinkovitosti in zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv. Z namenom trajnostnega in vzdržnega razvoja, razogljičenja proizvodnje električne energije in zagotavljanja energetske neodvisnosti se pospešeno uvajajo tehnologije obnovljivih virov energije, predvsem sonca in vetra. Te so v veliki meri odvisne od dnevnih in sezonskih ciklov ter trenutnega vremena, kar pa ne prispeva k stabilizaciji elektroenergetskega sistema in vnaša še več variabilnosti ter zahteva več podpore v obliki povezav in shranjevalnikov.
V Sloveniji je potencial vetrne energije za proizvodnjo električne energije omejen in bistveno manjši kot to velja za druge članice EU. Vetrne elektrarne na morju niso izvedljive, na kopnem pa je le malo lokacij s potencialno ustrezno hitrostjo vetra, ki bi izpolnjevale okoljske in družbene standarde. Številni državni prostorski načrti za velike vetrne elektrarne, ki so trenutno v različnih razvojnih fazah, in prva Uredba o državnem prostorskem načrtu za vetrno elektrarno Ojstrica, sprejeta novembra 2024, povzročajo zaskrbljenost in
nezadovoljstvo v lokalnih skupnostih, ki bi jih neposredno prizadeli negativni vplivi vetrne industrije. Nastajajo civilne iniciative, ki se zavzemajo za bolj uravnotežen, z dokazi podprt ter okoljsko, družbeno in gospodarsko odgovoren pristop k energetski, prostorski in okoljski
politiki. Zahtevajo preglednost upravnih postopkov in sprejemanja odločitev, povečuje pa se tudi skepticizem glede dolgoročnih gospodarskih učinkov subvencioniranja proizvodnje in delovanja vetrnih elektrarn.
Namen posveta je bil prispevati k tehtnemu razmisleku o tem, ali so vetrne elektrarne v Sloveniji nujno in neobhodno potrebne za doseganje ciljev energetskega prehoda in podnebne nevtralnosti in, ali sedanje okoljske presoje, ob manku regulacij in odsotnosti državnega akcijskega programa, v katerem bodo določena potencialno prednostna območja za vetrne elektrarne, zadoščajo za sprejemljivost državnih prostorskih načrtov za vetrne elektrarne.
Uvodne nagovore so podali:
- Marko LOTRIČ, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije
- mag. Miran GAJŠEK, državni sekretar, Ministrstvo za naravne vire in prostor
- mag. Hinko ŠOLINC, generalni direktor Direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Sledile se predstavitve z naslovom VETRNA ENERGIJA IN PROSTOR, ki so jih podali:
- prof. dr. Rafael MIHALIČ, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; Tehnični in strateški vidiki zanesljive oskrbe Evrope in Slovenije z električno energijo iz obnovljivih virov
- Ana CERK in dr. Rudi VONČINA, Oddelek za okolje, Elektroinštitut Milan Vidmar; Predstavitev strokovne podlage RES Slovenia – Segment: Vetrna energija
VETRNE ELEKTRARNE IN OKOLJE je bil naslednji del posveta, kjer so svoja poglede glede vetrnih elektrarn podali:
- dr. Ferdinand DEŽELAK, Slovensko društvo za akustiko; Vetrne elektrarne v Sloveniji: ponavljajoča vprašanja, vendar brez odgovorov pristojnih
- dr. Sonja JERAM, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Vplivi delovanja vetrnih elektrarn za počutje in zdravje ljudi
- izr. prof. dr. Peter KRULJC, dr. vet. med.; Vetrne elektrarne in življenjska okolja
- Tomaž ZORMAN, vodja Službe za naravovarstveni nadzor, Javni zavod Park; Škocjanske jame, Slovenija; Vrednost narave
- dr. Dominika ŠVARC PIPAN, samostojna pravna svetovalka; Pravice javnosti do informiranja, sodelovanja in pravnih sredstev v postopkih umeščanja vetrnih elektrarn v prostor
- dr. Jože PODGORŠEK, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Poleg energetske samooskrbe potrebujemo tudi prehransko suverenost
Krajšemu odmoru so sledile predstavitve glede primerov načrtovanih vetrnih elektrarn:
- dr. Gregor KOVAČIČ, župan Občine Ilirska Bistrica
- dr. Ivan ŽAGAR, župan Občine Slovenska Bistrica
- Anton PREKSAVEC, župan Občine Dravograd
- Tea LUBEJ, Civilna iniciativa NE vetrnim elektrarnam na Ojstrici - prejemnica priznanja Naša Slovenija 2025
V zadnjem delu je posveta je potekala še razprava, kjer so razpravljali:
- Tomaž OGRIN, Alpe Adria Green
- Tatjana FREŠER, Civiln ainiciativa ZA Kalše
- Diego LOREDAN, koordinator Združenja civilnih iniciativ ZA Slovenije brez vetrnic
- Marjan MATETA, KS Vrabče
- Iztok VRŠČAJ, Civilna iniciativa proti vetrnim elektrarnam Rogatec - Žetale
- Marija SIMON, Civilna iniciativa proti vetrnim elektrarnam Rogatec - Žetale
- Anton PROSEN, upokojeni profesor Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
- Dr. Dunja MAHNE, RRA Zeleni kras.
Bili so podani tudi ZAKLJUČKI POSVETA.
Posvet sta vodila in povezovala državni svetnik in vodja Interesne skupine lokalnih interesov Milan OZIMIČ in predstavnica Združenja civilnih iniciativ za
Slovenijo brez vetrnih elektrarn dr. Felicita MEDVED.
GRADIVA:
- VABILO
- PROGRAM
- OSNOVNA PREDSTAVITEV
- NOVICA
- DOPIS VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
- ODGOVOR VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE